Branje na višji ravni je ključ za preživetje demokracij, je v videonagovoru povedala kanadska pisateljica Margaret Atwood na današnji predstavitvi Ljubljanskega manifesta o branju na višji ravni. Gre za enega ključnih prispevkov Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu (FKS).
Prav branje na višji ravni po mnenju svetovne znane kanadske pisateljice omogoča posamezniku ustrezno vedenje in znanje, da lahko sprejme najboljše odločitve, demokracije pa potrebujejo ustrezno informirane državljane, ki so pripravljeni prispevati h kolektivnim projektom v njihovi skupni družbi.
Direktor FKS Juergen Boos je predstavitev Ljubljanskega manifesta označil za svoj najljubši trenutek sejma in dodal, da je manifest z vsemi svojimi posledicami pomemben za vse. Prav sposobnost branja je po njegovem povezana s sposobnostjo refleksije in da lahko posameznik opredelili samega sebe v družbi. Izpostavil je tudi pomembnost nadaljnje prepoznavnosti manifesta.
Na pomen branja na višji ravni za demokracijo sta opozorili tako slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko kot njena nemška kolegica Claudia Roth. Slednja je med drugim napovedala, da bo v imenu nemške vlade prispevala svoj podpis pod manifest. Zavzela se je tudi, da manifest doseže raven Evropske unije. Kot je še pozvala, bi morale brati tudi vlade v demokratičnih državah po vsem svetu, saj bi tako bolje razumele aktualna dogajanja.
Slovenska ministrica je med drugim menila, da branje na višji ravni prispeva k razvijanju pomembnih lastnosti tako pri posameznikih kot družbi in je tudi pomembno za strpno in dialogu naklonjeno družbo.
Današnja digitalizirana doba po oceni predsednika Nemške akademije za jezik in slovstvo Ernsta Osterkampa ogroža sposobnosti branja na višji ravni, za njihovo ohranitev pa bi bile potrebne tudi nove izobraževalne politike.
Karine Pansa z Mednarodnega združenja založnikov (IPA) je povedala, da IPA v celoti podpira Ljubljanski manifest. Kot je še dodala, branje omogoča posamezniku, da razume svet okoli njega in razvije empatijo do sočloveka. Zavzela se je tudi za sodelovanje vseh, ki so povezani z nastankom, tiskom in prodajo knjig. Po njenem mnenju ne gre za vprašanje digitalnega proti tisku, ampak za digitalno in tisk skupaj.
Predsednik PEN International Burhan Sönmez se je navezal tudi na današnji konfliktni čas in pozval, da je potrebno slišati glasove obeh strani. Kot je še dodal, vojne in konflikti ustvarjajo sovražnike, literatura pa je vedno na strani miru, je za razumevanje in ljubezen do sočloveka.
Današnji dogodek je bil zelo dobro obiskan, saj je bila dvorana Srečka Kosovela v Slovenskem paviljonu nabita do zadnjega kotička.
Podpise pod Ljubljanski manifest je mogoče prispevati na spletni strani http:readingmanifesto.org.
Predstavitev Ljubljanskega manifesta je bil prvi dogodek programa Slovenije kot častne gostje FKS. Poleg poezije in filozofije je manifest eden od stebrov programa. Eno od glavnih sporočil manifesta je, da branje na višji ravni uri analitično in kritično mišljenje ter da je še posebej pomembno v današnji digitalni dobi.
Avtorji manifesta so štirje raziskovalci s področja branja in založništva, sokurator slovenskega programa častnega gostovanja Slovenije na FKS Miha Kovač, Anne Mangen z norveške univerze Stavanger, Andre Schüller-Zwierlein z nemške univerze Regensburg, ki je prav tako sodeloval na današnjem dogodku in med drugim opozoril na pomen knjižnic za branje, in Adriaan van der Weel z nizozemske univerze Leiden.
Poleg današnje predstavitve v Slovenskem paviljonu, bo o manifestu tekla beseda še v četrtek in drevi v frankfurtski Nemški nacionalni knjižnici. Svoje razumevanje manifesta bodo podali pisatelji. O tem se bodo pogovarjali nemški pesnik Durs Grünbein, sokurator slovenskega programa častnega gostovanja Slovenije na FKS Matthias Göritz ter slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger.
