Arhivski dokumenti: Partenonski marmorji in lobiranje za olimpijske igre 2012

Britanska vlada je pred dvema desetletjema poskušala Grčiji omogočiti izposojo partenonskih marmorjev, da bi na tak način pridobila podporo kandidaturi Londona za poletne olimpijske igre 2012, razkrivajo dokumenti, ki so bili objavljeni danes, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gre za interno korespondenco britanske vlade leta 2002 in 2003 o partenonskih marmorjih, znanih tudi kot Elginovi marmorji. Ti še vedno obremenjujejo dvostranske odnose med Združenim kraljestvom in Grčijo.

Spor se je dodatno zaostril minuli mesec, ko je britanski premier Rishi Sunak v zadnjem trenutku zavrnil srečanje s svojim grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom.

2500 let stare skulpture je iz Partenonskega templja na Akropoli v Atenah v začetku 19. stoletja odnesel britanski diplomat Thomas Bruce, grof Elgin. Britanski parlament je leta 1816 izglasoval odkup skulptur od Elgina in jih zaupal Britanskemu muzeju.

Grčija vztraja, da so bile skulpture, ki so magnet za obiskovalce svetovno znanega Britanskega muzeja v Londonu, ukradene. Združeno kraljestvo na drugi strani vztraja, da jih je London pridobil zakonito in bi morale ostati na ogled v britanski prestolnici

Na začetku 21. stoletja se je, sodeč po arhivskih dokumentih, zdelo, da bo prišlo do napredka pri reševanju tega vprašanja.

Grčija je takrat kot novo rešitev predlagala, da bi partenonske marmorje vrnili v Atene v obliki dolgoročnega posojila, mimo vprašanja lastništva. Država si je namreč želela, da bi skulpture razstavili v grški prestolnici v času poletnih olimpijskih iger leta 2004, ki so jih gostile Atene.

Istočasno sta takratni britanski ministrski predsednik Tony Blair in njegova vlada okrepila lobiranje, da London leta 2012 gosti olimpijske igre.

V tem duhu je Sarah Hunter, Blairova glavna svetovalka za kulturo, medije in šport, ministrskemu predsedniku aprila 2003 poslala dopis, v katerem je zapisala, da “obstajajo dobri razlogi za spremembo pristopa” glede marmorjev.

Nekaj mesecev prej je Blair o grškem predlogu govoril s kolegom Konstantinosom Simitisom, a mu je nato pisal, da “to ni vprašanje, pri katerem bi vlada Združenega kraljestva želela posredovati”.

Uradni London je namreč dolgo trdil, da je to samo stvar Britanskega muzeja in njegovih skrbnikov.

Ob ugotovitvi, da bi to lahko bil “močan pogajalski adut” pri glasovanju Mednarodnega olimpijskega komiteja za igre 2012, je Hunter predlagala, naj vlada “zasebno in javno spodbudi” muzej, “da najde namestitev (za partenonske marmorje) v naslednjih 12 mesecih”.

Priznala je tudi, da je grško vprašanje s predlogom o izposoji “postalo bolj prefinjeno”, londonski muzej pa je obtožila, da nepopustljivo ne želi razmisliti o kakršnih koli kompromisih.

Predlagala je tudi podporo predlogu nekdanjega britanskega zunanjega ministra Davida Owna o pogodbi med Združenim kraljestvom in Grčijo, ki bi urejala dogovor o izposoji.

Blair je na roko napisanem zapisu na notici odgovoril z “da”. Predlagal je tudi, da bi Owna “pooblastili za pogajanja o tem” in dodal, da bi politični veteran “verjetno lahko pomagal pri Britanskemu muzeju, hkrati pa bi bil nekoliko oddaljen od vlade”.

Pobuda je očitno hitro zastala, saj je muzej štiri mesece kasneje, avgusta 2003, sporočil, da v nobenem primeru ni mogoče ugoditi zahtevi grške vlade.

Velika Britanija je kasneje dobila organizacijo olimpijskih iger leta 2012. Spor zaradi partenonskih marmorjev med Londonom in Atenami pa ostaja aktualen še dve desetletji kasneje.

Grška ministrica za kulturo Lina Mendoni je ta teden za britanski The Guardian povedala, da je Grčija pripravljena organizirati rotirajoče se razstave pomembnih starin, ki bi zapolnile praznino, če bodo skulpture vrnjene v Atene.

Back to top button