Ob prihajajočem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni bo pozornost namenjena tudi ilustratorki Ani Maraž. “Letos je vse skupaj še toliko bolj razburljivo zaradi častnega gostovanja Slovenije, vseh dogodkov, razstave slovenskih ilustratorjev ter navsezadnje tudi svetovne razstave ilustracij, na katero sem se uvrstila,” je povedala za STA.
Mednarodna žirija svetovne razstave je izbrala dela 78 ilustratorjev iz 32 držav, iz Slovenije ilustratorko Ano Maraž (1985) z delom iz knjige Protideževna juha Majde Koren, ki jo je izdala založba Sodobnost.
Izbrane ilustracije bodo v svoji izvirni obliki razstavljene v središču sejma, kjer bodo na ogled strokovni javnosti iz založniškega sveta. Razstava v tej obliki pomeni odskočno desko za obetavne mlade umetnike, da povečajo svojo prepoznavnost, tistim z ustaljeno kariero pa omogoča, da odkrijejo nove možnosti.
Njene ilustracije so izšle v knjigah Kako dolg je čas Mateta Dolenca (Beletrina, 2019) in Božaj veter Miroslava Košute (Mladinska knjiga, 2021). Predstavlja se tudi v revijah Cicido in Ciciban. Predstavlja se na samostojnih in skupinskih razstavah.
Kako ste začeli svojo pot kot ilustratorka? Kateri dogodki ali izkušnje so oblikovali vašo umetniško pot?
Že od otroških let sem najrajši risala in to se ni nikoli spremenilo. Ogromno koščkov mozaika se je sestavilo skupaj tekom odraščanja – od užitka pri ustvarjanju do mentoric, ki so me podprle v pravih obdobjih, ljubezni do knjig, ki mi jo je privzgojila mama in to večno stremljenje in raziskovanje umetnosti. Kasneje po študiju likovne pedagogike sem po kratki izkušnji poučevanja likovnega pouka v srednji šoli spoznala, da ta poklic potrebuje celega človeka in da mi za lastno ustvarjanje ni preostalo časa. Zavedala sem se, da bi bila brez ustvarjanja precej neizpolnjena, saj je preprosto šlo za neko notranjo nujo, zato sem se podala na pot samozaposlene v kulturi. Ilustracija med drugim združuje dve moji veliki ljubezni – ustvarjanje in knjige.
Se vam zdi, da imajo ilustracije pomembno vlogo pri spodbujanju bralne kulture in izobraževanju mladih bralcev?
Absolutno. Preko knjig otroci na zelo prijeten način vstopajo v prvi stik s svetom podob in z likovno umetnostjo. Podobe razumejo, še preden znajo brati in preko njih vstopajo v domišljijske ter neznane svetove, se učijo o svoji okolici in razvijajo empatijo. Najprej jim knjige prebirajo odrasli, potem pa se jih naučijo brati še sami. Zelo je pomembno, da otrokom ponudimo kvalitetne ilustracije, ki jim omogočajo vzpostavljanje stika s seboj in širšim svetom, privzgajajo občutek za estetiko in pritegnejo njihovo zanimanje.
S čim lahko enačite in razlikujete slovenski in tuji ilustratorski prostor?
Kot ustvarjalka lahko govorim le o ustvarjanju in likovnih procesih, ki se sicer razlikujejo med samimi avtorji, a so nekako ne glede na prostor precej sorodni in univerzalni. Mislim, da si tako domači kot tuji ilustratorji podobno prizadevamo, da bi bralcem ponudili kvalitetne ilustracije, ki bi besedila oplemenitila in podprla. Različnost okolja, tradicij, navad in še marsičesa pa po mojem mnenju samo še bogati naša dela.
Kako doživljate knjižne sejme, kot je ta v Bologni? Kaj vam pomeni, da ste bili izbrani na veliko razstavo?
Knjižnega sejma v Bologni se zelo veselim, saj je to za knjižnega entuziasta, kot sem sama, pravi raj. Letos je vse skupaj še toliko bolj razburljivo zaradi častnega gostovanja Slovenije, vseh dogodkov, razstave slovenskih ilustratorjev ter navsezadnje tudi svetovne razstave ilustracij, na katero sem se uvrstila. Oboje je zame velika čast in priložnost, da moje delo spoznajo tudi v tujini ter za morebitno tkanje novih vezi s publiko in založniki. Seveda bo krasno spoznati tudi ustvarjalce, ki jih drugače občudujem po spletnih omrežjih.
Kako se spopadate z morebitnimi slabimi praksami v ilustratorskem prostoru?
Na srečo imam pozitivne izkušnje in se mi zdi veliko bolj smiselno govoriti, se zgledovati ter učiti iz primerov dobre prakse kot pa slabe. V Sloveniji imamo takšnih res obilo, saj je naša ilustratorska tradicija bogata in je enakovredna svetovni. Pri vsakem poklicu naletiš na dvome in težave, tudi v ilustratorskem ni nič drugače. Te poskušam reševati sproti, s pogovorom in sodelovanjem.
