DZ je danes sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe o obveznicah, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Uredba določa stroga merila za to, kaj se lahko šteje za evropsko zeleno obveznico. S tem se preprečuje zlorabo oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, zbrana s prodajo teh obveznic, zares prispevajo k okoljski trajnosti.
Evropska uredba predstavlja korak v razvoju trajnostnega financiranja v EU z postavitvijo jasnih in enotnih standardov. Za tovrstne obveznice se namreč spodbuja pregleden in odporen trg zelenih naložb. Te obveznice omogočajo, da se pridobljena sredstva usmerijo v projekte, ki varujejo okolje in spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo.
Zakon določa pristojne organe za izvajanje uredbe in nadzor nad njim, ureja opravljanje nadzora ter določa nadzorne ukrepe in prekrške v zvezi z izvajanjem uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so v predlogu zakona zapisane Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije.
Te ne bodo preverjale, ali so projekti, financirani z zelenimi obveznicami, dejansko okoljsko trajnostni. To nalogo bodo imeli neodvisni zunanji strokovnjaki. Vloga pristojnih nadzornih organov je predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj. Odločitev za izdajo evropskih zelenih obveznic je prostovoljna.
Zelene obveznice omogočajo, da se pridobljena sredstva usmerijo v projekte, ki varujejo okolje in spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo. S pomočjo takšnih obveznic lahko torej izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovite stavbe, čisto mobilnost in druge okoljsko prijazne projekte.
