
Za naslavljanje turističnih izzivov na Zgornjem Gorenjskem je nujno sodelovanje, tako na ravni regije kot tudi države in čezmejno, je bilo med drugim slišati na današnji okrogli mizi na Bledu ob robu regijskega obiska poslanske skupine Svoboda. Kot pomembna dejavnika uspešnega turizma so sodelujoči izpostavili tudi varnost in infrastrukturo.
Poslanci največje parlamentarne stranke so si v okviru današnjega obiska Zgornje Gorenjske med drugim ogledali pomembne državne infrastrukturne projekte v regiji, kot sta vozlišče železniške postaje na Jesenicah in druga cev predora Karavanke. Seznanili so se tudi z nekaterimi posameznimi lokalnimi projekti, je pojasnila vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič.
Ob koncu obiska so v Festivalni dvorani na Bledu organizirali okroglo mizo na temo turizma, na kateri so jim lokalni deležniki predstavili izzive in priložnosti, s katerimi se regija na tem področju sooča. Zgornja Gorenjska, ki med drugim vključuje občine Bled, Bohinj in Kranjska Gora, namreč sodi med turistično najbolj obremenjene regije.
“Tako kot nam manjkajo pokrajine, nam na področju slovenskega turizma manjka jasna slika in vizija regionalnega sodelovanja, ki je nujno pomembno zato, da skočimo iz svojih egov,” je opozoril direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Kot primer sodelovanja v regiji je izpostavil Skupnost Julijske Alpe, ki povezuje 12 slovenskih občin in javni zavod Triglavski narodni park (TNP).
Za delovanje na tem področju ni dovolj, da dela vsak zase, se je strinjal direktor TNP Tit Potočnik. “Zadeve so precej kompleksne in samo s partnerji lahko izzive kakovostno rešujemo,” je prepričan. Tako Potočnik kot Langus sta v luči množičnega turističnega obiska regije izpostavila tudi pomen upravljanja turizma.
V luči lanske razglasitve biosfernega območja Julijske Alpe za čezmejno območje je Potočnik poudaril tudi pomen mednarodnega sodelovanja.
Za ambasadorko tega območja je bila avgusta lani izbrana poslanka Svobode Alma Intihar. Pri tem ne gre samo za fizično združitev ozemlja, ampak po njenem prepričanju bolj za duhovno združitev. “Se pravi, da napolnimo ta prostor tudi s kulturo, z običaji, ki jih posamezne pokrajine parka nudijo, z jezikom, s spoznavanjem kulinarike, vse to pa je v bistvu turizem,” je dejala.
Direktor Turizma Bled Blaž Veber je kot pomembna dejavnika za uspešnost turizma navedel varnost in infrastrukturo. Izpostavil je tudi vlogo politike, ki lahko z zakonodajo in mednarodnim povezovanjem pomaga turizmu.
Množični turizem prinaša tudi negativne posledice, pri čemer je vodja medobčinskega redarstva in inšpektorata občin Jesenice, Žirovnica, Kranjska Gora in Gorje Gregor Jarkovič izpostavil kampiranje na črno in nedovoljeno parkiranje. Do težav med drugim prihaja tudi zato, ker gostje prihajajo iz kultur, kjer pravila niso povsem enaka našim.
Nekoliko drugačno obliko turizma kot na Bledu pa imajo v občini Žirovnica, kjer je vzpostavljena Pot kulturne dediščine, ki povezuje rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Franceta Prešerna ter čebelnjak Antona Janše. Kot je pojasnil direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman, gre za vsebino, ki je namenjena predvsem domačim obiskovalcem.
Okrogle mize sta se poleg župana Bleda Antona Mežana udeležila tudi ministra za obrambo in za notranje zadeve Borut Sajovic in Boštjan Poklukar.