Vrednost državnih naložb ob koncu 2022 presegla 11 milijard evrov

Skupna knjigovodska vrednost državnih kapitalskih naložb v upravljanju Slovenskega državnega holdinga (SDH) je konec 2022 dosegla 11,2 milijarde evrov, kar je 8,7 odstotka več kot ob koncu 2021, je med drugim razvidno iz letnega poročila o upravljanju državnih naložb, ki ga je SDH v petek poslal v DZ.

Povišanje vrednosti je po pojasnilih iz upravljalca državnih naložb deloma posledica rasti kapitala družb zaradi doseženih poslovnih rezultatov in deloma izvedenih dokapitalizacij v 2022, med katerimi so izpostavili Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Slovenske železnice.

Poleg tega sta temu botrovala tudi prevzem novih naložb, kot so povišanje deleža države v družbi Sava in prevzem DRI ter Slovenskih državnih gozdov v upravljanje, in prevzema kapitalskih naložb ob pripojitvi DUTB s koncem 2022. Gre za podjetja Istrabenz Turizem, Thermana, Farme Ihan, Mladinska knjiga, MLM in Salomon.

S pripojitvijo DUTB je SDH pridobil tudi dve novi dejavnosti, upravljanje terjatev in upravljanje stvarnega premoženja. Poštena vrednost finančnih terjatev, pridobljenih s pripojitvijo, je konec leta 2022 po pojasnilih SDH dosegla 225,2 milijona evrov, knjigovodska vrednost stvarnega premoženja, ki ga pretežno sestavljajo nepremičnine, pa 103 milijone evrov, pri čemer je njihova ocenjena tržna vrednost znašala 161,4 milijona evrov.

Leto 2022 so sicer, kot so spomnili v SDH, zaznamovala številna kompleksna tveganja v poslovnem okolju, pogoji v svetovnem in predvsem v evropskem gospodarstvu pa so se močno zaostrili. V holdingu so izpostavili ruski napad na Ukrajino, ki je povzročil motnje v oskrbi z energenti, hrano in surovinami, kar se je skupaj s pritiski na strani povpraševanja odrazilo tudi v visoki inflaciji in naraščajočih stroških financiranja.

“Navedeno je vodilo v povečano negotovost in poslabšanje gospodarskih obetov ter vplivalo tudi na poslovanje SDH, predvsem energetskih družb v njegovem upravljanju,” so zapisali. Leto 2022 je bilo namreč za slovensko energetiko eno najtežjih v zgodovini države.

Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala celotnega portfelja kapitalskih naložb države se je tako lani zaradi slabega poslovanja državnih energetskih družb v primerjavi z 2021 precej znižala in je dosegla 2,8 odstotka, kar je za 2,2 odstotne točke manj, kot je bilo načrtovano v letnem načrtu upravljanja. V 2021 je dosegla 6,1 odstotka.

Ostali stebri, torej promet, finance ter gospodarstvo in turizem, so izkazali boljše rezultate kot v 2021, donosnost kapitala pa je s 7,4 odstotka za 2,4 odstotne točke presegla načrt te skupine naložb.

V SDH so poudarili, da so zato že med letom močno okrepili upravljavske aktivnosti, še posebej v družbah energetskega stebra. Konec leta so tako izvedli naknadno vplačilo kapitala v družbo HSE kot matično družbo skupine, konca septembra letos pa je HSE državi vrnil 242 milijonov evrov in naj bi ob nadaljevanju dobrega poslovanja predčasno do konca leta vrnil še 60 do 100 milijonov evrov.

Skupni znesek dividend države in SDH je lani dosegel 190,7 milijona evrov in bil za štiri odstotke višji od načrtovanega. Nekoliko višje so bile dividende tudi od predlanskih, saj so v 2021 dosegle skoraj 184 milijonov evrov. Na SDH je odpadlo 60 milijonov evrov dividendnih prihodkov.

V 2023 bo glede na trenutne ocene SDH znesek izplačanih dividend za 2022 dosegel 175,5 milijona evrov, kar je nad načrtovano ravnjo iz letnega načrta, ki je pri 162,6 milijona evrov.

Že pred dnevi so medtem iz SDH ob obravnavi poročila o upravljanju naložb v prvem letošnjem polletju sporočili, da bo glede na trenutno poslovanje družb obseg dividend za državo v 2024 lahko precej višji kot letos.

Vseeno pa v holdingu opozarjajo, da zahtevno gospodarsko okolje, nižja raven gospodarske dejavnosti, posledice letošnjih naravnih nesreč in drugi dejavniki vplivajo in bodo vplivali na poslovanje nekaterih družb tako letos kot pozneje. Zaradi tega bosta tako 2023 kot 2024 z upravljavskega vidika zahtevni, so še navedli.

Preverite tudi
Close
Back to top button