Vlada se je na današnji seji seznanila s končnim poročilom revizije o upravičenosti projektnih rešitev za nadgradnjo železniške postaje Jesenice. Poročilo, ki je po besedah ministrice Alenke Bratušek potrdilo, da je projekt potreben, je sicer med drugim razkrilo, da je bila projektantska ocena vrednosti projekta prenizka.
Izsledke revizije družb IKK in TÜV SÜD Rail je ministrica za infrastrukturo Bratušek javnosti predstavila prejšnji teden. Revizijo je naročila po tem, ko se je po oddaji ponudb na javnem razpisu za izvedbo gradbenih del pokazalo, da so razhajanja med ocenjeno vrednostjo in oddanimi ponudbami velika. Prav tako so se v javnosti pojavile kritike o upravičenosti projektnih rešitev in investicijske vrednosti projekta.
“Iz ugotovitev končnega poročila revizije izhaja, da je projekt železniškega logističnega vozlišča Jesenice potreben in upravičen, z vidika predvidenih prometnih tokov in evropskih standardov za železnice, v takšni obliki, kot je načrtovan, neustrezno pa je bil izbran naziv projekta, saj gre za kompleksno logistično vozlišče in ne zgolj za železniško postajo,” so ob seznanitvi s poročilom zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.
Prav tako so revizorji ugotovili, da je večina cen iz ocene stroškov bistveno nižjih od primerljivih cen iz avstrijskih in nemških projektov. Ponujene cene ustrezajo razumnim tržnim cenam. Iz študije tudi izhaja, da je logistično vozlišče Jesenice v takšnem obsegu projektirano prvenstveno zaradi tovornega prometa, so sklenili.
Infrastrukturna ministrica je prejšnji teden izpostavila, da se je iz tega projekta mogoče naučiti, da je racionalno načrtovanje nujno, kljub temu pa načrtovalci pri stroškovnih postavkah ne smejo biti preveč previdni. V gradivo je že na začetku smiselno vključiti vse razpoložljive podatke, saj se lahko stvari vmes spremenijo, kar spremeni tudi končno ceno, je ocenila.
Leta 2022 je ocenjena vrednost projekta znašala 81 milijonov evrov, končna ocenjena vrednost gradbenih del ob objavi javnega naročila je na podlagi upoštevanja inflacije in stanja na trgu narasla na 137 milijonov evrov, najugodnejša ponudba pa znaša 170 milijonov evrov z davkom.
Bratušek je spomnila, da je Slovenija za projekt pridobila 56,5 milijona evrov evropskih sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope. “Tudi v Evropi so ta projekt prepoznali kot pomemben, zato so ga pripravljeni tudi sofinancirati,” je dejala.
