Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic katastrofalne ujme iz avgusta lani. Sprejela je tudi predlog novele zakona o drugem tiru proge Divača-Koper, ki omogoča njegovo dvotirnost, ter se seznanila s strategijo razvoja STA in njenimi finančnimi potrebami za 2025 in 2026.
Glavne predlagane spremembe zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic katastrofalne ujme iz avgusta lani se nanašajo na prenos dela nalog za upravljanje nepremičnin za odstranitev in graditev nadomestitvenih objektov na državno družbo DSU, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje. Cilj predlagane novele je čim hitrejša in učinkovitejša določitev postopkov za pomoč prebivalcem, ki so na seznamu evidentiranih območij ter objektov, predvidenih za odstranitev in gradnjo nadomestitvenih objektov.
S predlogom novele zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper se bo poleg nove enotirne proge, ki se že gradi, omogočilo izvedbo projekta še vzporednega levega tira. Gradnja bo stekla leta 2026, ocenjena vrednost vzporednega tira pa znaša 354,2 milijona evrov brez DDV.
Vlada se je tudi seznanila s strategijo razvoja Slovenske tiskovne agencije (STA) za obdobje 2024-2027 ter predlogom državnega sofinanciranja izvajanja javne službe informiranja medijev in javnosti. Za 2025 so predvideni stroški za izvajanje javne službe 2,48 milijona evrov, za 2026 pa 2,53 milijona evrov.
Izdala je uredbo o državnem prostorskem načrtu za graditev novega dvojnega 110-kilovoltnega daljnovoda v občinah Kočevje in Črnomelj. Ta bo med drugim povečal zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema v Beli krajini in na Kočevskem. Daljnovod v dolžini približno 34,5 kilometra bo po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor zadostil tudi predvidenemu porastu električne moči in porabe električne energije v jugovzhodnem delu Slovenije.
Sprejela je tudi sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2025. Družbi Prons je določila 47,54-odstotni delež, družbi Sveko 32,47-odstotnega, družbi Zeos 4,99-odstotnega, družbi Interzero pa 15-odstotnega.
Sprejela je poročilo o uresničevanju odločbe ustavnega sodišča iz julija 2022, ki se nanaša na regulativo na področju nizkofrekvenčnega hrupa. Varuh človekovih pravic je vlado namreč opozoril na zamujeni rok za odpravo neskladnosti uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju z ustavo. Kot so med drugim pojasnili v vladi, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo že izvaja dejavnosti za izvršitev odločbe ustavnega sodišča.
Vlada je danes tudi podala soglasje k prodaji dveh nepremičnin Zavoda RS za blagovne rezerve, ki ju zavod ne potrebuje. Prva predstavlja silos za žito s sušilnico v Metliki, ki je zaradi dolgotrajne neuporabe postal funkcionalno zastarel ter bi zahteval prevelik finančni vložek za vnovično vzpostavitev in delovanje sistema. Pri drugi gre za manjše nepozidano zemljišče v Slavini.
Družbi Andor je do konca septembra 2029 podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino Andor.
Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vlada imenovala Gregorja Meterca. Na položaju bo od sobote do imenovanja novega generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 5. januarja 2025.
Poleg tega je zamenjala nekatere člane odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike.
