V začetku tedna je v organizaciji ZN potekala globalna delavnica o vzajemnem upravljanju čezmejnih površinskih in podzemnih vodah, ki se je udeležil tudi predstavnik ministrstva za naravne vire in prostor Aleš Bizjak. Ta je v svojem nastopu med drugim poudaril pomen povezovanja pristopov vzajemnega upravljanja voda.
Udeležence dvodnevne delavnice je nagovorila tudi slovenska veleposlanica stalnega predstavništva v uradu Združenih narodov (ZN) in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi Anita Pipan in med drugim poudarila pomembnost pripravljenosti držav na izzive, ki jih prinašajo poplave, suše, pomanjkanje vode v kontekstu razumevanja pomembnosti površinskih in podzemnih voda kot vira pitne vode.
Bizjak z ministrstva za naravne vire in podpredsedujoči biroju Vodne konvencije pa je, kot so danes sporočili z ministrstva, poudaril pomen povezovanja pristopov vzajemnega upravljanja voda in pristopa od izvira do morja v čezmejnih kontekstih kot prispevka k zagotavljanju vodne in prehranske varnosti ter blaženja in prilagajanje na izzive podnebnih sprememb.
To bo Slovenija po njegovih navedbah izpostavila tudi v nastopih na Kairskem tednu vode, na 28. zasedanju pogodbenic podnebne konvencije konec novembra v Dubaju in ob predsedovanju Vodni konvenciji med letoma 2024 in 2027.
Na globalni delavnici je sodeloval tudi Mihael Brenčič s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in Geološkega zavoda Slovenije s predstavitvijo čezmejnega telesa podzemne vode Karavanke.
Kot so še pojasnili na ministrstvu, je delavnica potekala pod pokroviteljstvom Vodne konvencije pri Ekonomski komisiji ZN za Evropo v partnerstvu s številnimi drugimi mednarodnimi organizacijami s tega področja, vodilni državi tokratnega dogodka pa sta bili Estonija in Slovenija. Dogodka pa se je udeležilo dvesto udeležencev iz evropske, afriške in bližnjevzhodne regije.
