Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je v sklopu terenskih obiskov danes mudil ob porečju Savinje, Drete in Ljubnice. Ob tej priložnosti so v Polžah pri Vojniku odprli nov most čez Hudinjo, so sporočili z ministrstva.
Most je bil zaradi večkratnih visokih vod tako poškodovan, da se je občina odločila za gradnjo nadomestnega, ki bo poleg večje nosilnosti predvsem bolj odporen na pogosto naraslo Hudinjo.
Občina Vojnik je gradnjo sofinancirala s pomočjo predplačila, ki ga je na podlagi predhodnega programa za škodo povzročeno v avgustovskih poplavah prejela od ministrstva za naravne vire in prostor. “Hvaležen sem ministrstvu in ekipi, ki dela na sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč, ker imajo glede na obseg posledic res veliko dela. Želim si, da bi tako sodelovanje ostalo tudi naprej, saj sem prepričan, s sodelovanjem in pogovori lahko dosežemo napredek. Ob tem pa se zavedamo, da moramo veliko narediti tudi občine same in ne le čakati na druge,” je ob tem povedal župan Branko Petre.
“Tukaj imamo dober primer, kako se da hitro in učinkovito delati. Občina je hitro porabila predplačila, ki jih je dobila od države,” je po navedbah ministrstva poudaril minister Novak. Dodal je, da je na tem vodotoku potrebnih še nekaj ukrepov, da bo v prihodnje bolj odporen na podobne dogodke.
Minister si je nato skupaj s predstavniki direkcije za vode in predstavnikom koncesionarja ogledal potek del na Savinji v Žalcu, popoldne pa se je v Celju srečal s predstavniki občin, ki ležijo ob porečjih Savinje, Drete in Ljubnice s pritoki. To so občine Velenje, Šoštanj, Žalec, Celje, Laško, Vojnik, Dobrna, Vitanje, Mislinja, Vransko in Tabor.
Kot so sporočili z ministrstva, so pregledali opravljeno delo na vodotokih v letošnjem letu in se podrobneje posvetili načrtu del na vodni infrastrukturi za prihodnji dve leti.
Na območju obravnavanih občin je bilo letos v okviru izrednih ukrepov zaključenih 43 delovišč, od tega največ na območju občine Šoštanj.
Izrednim ukrepom sledi sanacija. Po sprejetju petletnega sanacijskega programa so bile v oktobru s koncesionarji, ki bodo izvajali sanacijska dela, podpisane pogodbe in dela so se pričela. Skupna ocenjena vrednost sanacijskih del na območju danes obravnavanih občin za leti 2025 in 2026 je 34,4 milijona evrov, pojasnjujejo na ministrstvu.
Poudarjajo, da se vsi ukrepi izvajajo dolgoročno, s ciljem večje odpornosti na ekstremne vremenske pojave, ki so posledica podnebnih sprememb. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja je v pripravi državni prostorski načrt (DPN) za Spodnjo Savinjsko dolino, hkrati pa začenjajo s pripravo še dveh DPN – za Zgornjo Savinjsko dolino in Zadrečko dolino.
Na območju Mestne občine Celje so predvidene protipoplavne ureditve Ločnice na območju Zagrada (ocenjena vrednost projekta 1,5 milijona evrov), Dajnice na območju Šmarjete pri Celju in Škofje vasi (1,4 milijona evrov), Koprivnice na območju Dobrove (0,9 milijona evrov), Voglajne na območju Čreta (2,6 milijona evrov) in na območju Polul (15,5 milijona evrov). Za vse naštete investicije je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, povečini je začetek gradnje predviden v začetku leta 2025, gradnja pa bo financirana s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Dve veliki investiciji, ki bosta prav tako financirani iz načrta za okrevanje in odpornost, sta predvideni tudi na območju Občine Laško. Prva je ureditev Savinje pod Laškim (del druge etape in tretja etapa) v vrednosti 152 milijonov evrov, za katero je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in se bodo dela predvidoma začela aprila 2025. Druga večja investicija pa so protipoplavni ukrepi na Rečici v Debru v višini 3,2 milijona evrov, kjer je v teku še pridobivanje manjkajočih zemljišč, gradnja pa bi se lahko pričela v prvi polovici leta 2025.
Medtem ko so bili nekateri župani nezadovoljni, češ da je šlo doslej zgolj za gašenje požara, je bolj zadovoljen celjski župan Matija Kovač, ki se sicer zaveda, da so razmere od občine do občine zelo različne. Za petek je že napovedal podpis pogodbe za ureditev Savinje na Polulah, kjer bodo gradili tudi novi most.
Ob tem Kovač poudarja, da trajne poplavne varnosti brez izvedbe suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini ne more biti, zato pričakujejo, da bo država aktivnosti peljala hitreje in da bo državni prostorski načrt sprejet v roku, pa tudi, da bodo sredstva vrnjena v nabor projektov iz kohezijskih virov. Tako kot ostale župane, ga je namreč negativno presenetila informacija, da so za zdaj te ukrepe v Savinjski dolini izločili iz nabora projektov.
Bolj kritičen je bil žalski župan Janko Kos, ki je dejal, da so po lanskih poplavah sicer zakrpali nekatere luknje, a je ministra hkrati opozoril, da na območju njegove občine doslej za protipoplavno zaščito ni bilo narejenega še nič.
“Kohezijskih sredstev je bilo sprva za suhe zadrževalnike na Savinji predvidenih v višini več kot 300 milijonov, a jih ni bilo izkoriščenih nič. Prav je, da dolvodno od Celja urejajo protipoplavne ukrepe, a mislim, da bi se jih morali lotiti najprej pred Celjem. Čakam, da se državni prostorski načrt pospeši, da ne bodo predvidena sredstva šla drugam,” je dejal Kos.
V sredo bo minister Novak obiskal še občine Zgornje Savinjske doline.
