Za projekte s področij ribištva, razvoja podeželja in regionalnega razvoja v slovenski Istri imata akcijski skupini LASR Feral in LAS Zelena Istra na voljo 5,7 milijona evrov evropskih sredstev. LASR Feral je že objavila prvi razpis za sofinanciranje ribištva in ribogojstva, so povedali na današnji novinarski konferenci v koprskem Središču Rotunda.
Potem ko se je izteklo finančno obdobje, v katerem je delovala ena sama lokalna akcijska skupina (LAS) Istre, so na predlog ribičev oblikovali posebno lokalno akcijsko skupino za ribištvo (LASR) Feral in LAS Zelena Istra, ki zajema razvoj podeželja in regionalni razvoj. Delovati sta začeli februarja. V obeh skupinah je vodilni partner Središče Rotunda.
LASR Feral ima za delovanje in za projekte na voljo 3,6 milijona evrov iz evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. Po besedah predstavnice direktorata za hrano in ribištvo Bety Breznik so sredstva namenjena predvsem ohranitvi sektorja in delovnih mest.
Sredi aprila je LASR Feral že objavil prvi javni poziv za izbor projektov v vrednosti 1,4 milijona evrov. Rok za prijavo je 19. junij. Direktor Središča Rotunda Bojan Mevlja pričakuje, da se bodo izbrani projekti začeli izvajati v letu 2025. Napovedal je, da bodo razpis za preostala sredstva predvidoma objavili čez dve leti, rok za zaključek vseh projektov pa je leto 2029. Dodal je, da si želijo projektov, ki imajo visoko dodano vrednost za okolje in bodo pomemben kriterij za izbor ustvarjena delovna mesta.
Prijavijo se lahko ustanove, podjetja in posamezniki, ki imajo sedež v občinah Piran, Izola, Koper ali Ankaran in so člani LAS Feral. Za včlanitev v LAS je treba izpolniti nekaj pogojev, je povedal Mevlja, ob tem pa dodal, da nikogar ne odslovijo. Trenutno ima LAS Feral približno 60 članov.
LAS Zelena Istra bo razdelil nekaj manj kot dva milijona evrov iz evropskega sklada za kmetijstvo in podeželje ter iz sklada za regionalni razvoj. Kot je dejal predsednik LAS Zelena Istra Denis Goja, je višina sredstev za te namene ostala na podobni ravni kot v prejšnji finančni perspektivi, ko so imeli skupno akcijsko skupino z ribiči.
Razpis nameravajo objaviti v drugi polovici letošnjega leta, ko bodo dobili ustrezna navodila z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejal Goja in napovedal, da bodo izbrali projekte, ki bodo združevali in dodali vrednost območju.
V prejšnji evropski perspektivi so v okviru LAS Istra ustvarili 27 delovnih mest, ki so večinoma še aktivna, so poudarili na novinarski konferenci.
Edi Grmšek iz podjetja Prosub, ki se ukvarja z gojenjem školjk, je sodeloval že pri prvem lokalnem partnerstvu na področju ribištva, ki so ga pod nazivom Ribič izvajali v obdobju 2007-2013. Projekt mu je omogočil naložbo v plovilo, ki ga lahko uporablja tudi za prevoz turistov, na razpolago pa je tudi civilni zaščiti v primeru razlitja olja v morje. Kot je povedal, je to omogočilo preživetje podjetja.
Z gojenjem školjk se ukvarja tudi Janja France iz podjetja Gastro projekt. Vodila je že projekta Okusi morja in Okusi morja 2, s katerima so širili znanje o školjkah med strokovno in splošno javnostjo. Kot je dejala, brez evropskih sredstev izobraževanja ne bi mogli izpeljati.
Boris Glavina je bil ribič. Še leta 2015 je imel osem zaposlenih in ulovil 70 ton sardel, vendar je zaradi zmanjšanja količine rib v morju dejavnost opustil. V okviru LAS Istre je pripravil projekt preusmeritve na predelavo rib in prodajo ribjih jedi na koprskem pomolu. Na novinarski konferenci je dejal, da je imel srečo in ocenil, da bo v prihodnosti v Sloveniji morsko ribištvo lahko le še dopolnilna dejavnost in z njim ne bo mogoče preživeti. Glavina ima aktivno vlogo tudi v LAS Feral.