Pri razumevanju številnih izzivov na trgu dela nam lahko pomaga tudi statistika, je bil eden od poudarkov današnjega Statističnega dneva 2024, ki je v ospredje postavil zaposlene in njihov položaj na trgu dela. Sodelujoči na dogodku so v okviru tega osvetlili tudi izzive s pomanjkanjem delovne sile in strategije privabljanja ter zadrževanja kadrov.
Kot je v uvodnem nagovoru dogodka na Brdu pri Kranju dejala generalna direktorica Statističnega urada RS Apolonija Oblak Flander, je izvedba letošnjega statističnega dneva še posebej slovesna, saj obeležujejo 80-letnico delovanja urada. “V osmih desetletjih smo se morali državni statistiki resnično morali odzvati na vrsto družbeno-političnih in gospodarskih sprememb,” je poudarila.
Med aktualnimi izzivi, s katerimi se srečujejo v organizaciji, je tudi pomanjkanje strokovnega kadra. “To pomanjkanje ni edinstven problem našega urada, temveč je izziv sodobnega trga dela v gospodarsko bolj razvitih delih sveta. Prav zato so osrednja tema današnjega dogodka zaposleni in njihov položaj na trgu dela,” je dodala.
Po njenih besedah zaposleni niso le številke v tabelah, temveč gonilo gospodarstva, temelj inovacij in ključni dejavnik pri doseganju uspešnosti vsake organizacije. “Statistični podatki nam lahko pomagajo razumeti spremembe na trgu dela, prepoznati trende in oblikovati učinkovite strategije za prihodnost. Naša želja je, da bi z njihovo pomočjo lažje oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k uspešnemu razvoju gospodarstva in družbe kot celote,” je še izpostavila.
Da je uradna statistika “most med podatki in politiko ter med številkami in odločitvami”, pa je v nagovoru povedal minister za finance Klemen Boštjančič. “V današnjem svetu hitrih sprememb in negotovosti je namreč natančna ocena stanja gospodarstva, trga dela in demografskih trendov ključna za uspešno upravljanje,” je poudaril.
Kot je spomnila Hana Vratanar iz državnega statističnega urada, se slovenski trg dela trenutno sooča z rekordno visokimi številkami delovno aktivnih na eni ter z nizko brezposelnostjo na drugi strani. Junija letos smo v Sloveniji zabeležili 43.369 brezposelnih, kar je bilo najmanj od osamosvojitve.
Glede neaktivnih na trgu dela, ki jih je v državi približno 1,04 milijona, pa je izpostavila, da so med njimi večinoma upokojenci, otroci in šolajoča mladina. “Med neaktivnimi osebami najdemo tudi takšne, ki bi potencialno lahko postali dodatna delovna sila. To so tisti, ki so si želeli delati, a dela niso našli oz. so ga iskali, vendar niso bili takoj na voljo. V letu 2023 je bilo takšnih skoraj tri odstotke med vsemi neaktivnimi,” je dodala. Posebna skupina so po njenih besedah tudi neaktivni mladi v starosti od 15 do 29 let, ki niso delovno aktivni in se ne izobražujejo. Delež teh se je v zadnjem desetletju zmanjšal z 11 na 7,8 odstotka.
O izzivih glede pomanjkanja delovne sile in iskanju rezerv na trgu dela so razpravljali udeleženci dogodka razpravljali tudi na okrogli mizi. Kot je spomnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, pomanjkanje delovne sile v Sloveniji trenutno rešujemo z migracijami, pri čemer tujci predstavljajo že približno 16 odstotkov delovne sile. Opozoril je tudi na neugodne demografske trende, ki nakazujejo, da bomo v prihodnjih letih s trga dela izgubili še več ljudi.
Robert Kaše z Ekonomske fakulteta Univerze v Ljubljani pa je opozoril na spremembo paradigme pri iskanju zaposlenih, ko podjetja oz. organizacije niso več tista, ki izbirajo, ampak “izbira tisti na drugi strani, kar za sabo potegne cel kup različnih posledic”. “To pomeni, da se moraš kar naenkrat veliko bolj trženjsko obnašati, da moraš veliko vlagati v to, kako na trgu delovne sile po ponujaš nekaj, kar jih zanima, to znaš dobro skomunicirati in pa, kar se mi zdi še bolj pomembno, znaš potem to tudi uresničiti,” je dejal.
Da so se pred leti srečevali z visoko fluktuacijo zaposlenih v proizvodnji, ki pa so jo uspeli v zadnjih letih uspešno znižati, je povedala Mateja Tašler iz Ljubljanskih mlekarn. Ena od prvih rešitev je bila po njenih besedah vzpostavitev poštenega in transparentnega plačnega sistema, ki so jo nadgradili z uvedbo drugih spodbud za zaposlene poleg plače. “Z ljudi se je bilo treba začeti ukvarjati, treba je bilo okrepiti vodstvo, izboljšati kulturo in nadgraditi kompetence ljudi,” je nanizala nekaj rešitev.
Da je potencial v tistih, ki šele prihajajo na trg, pa je menila Vesna Miloševič Zupančič iz e-Študentskega servisa. Mladi danes po njenih besedah brez težav glasno povedo, česa si želijo od svojega delodajalca. Med stvarmi, ki jih med drugim pritegnejo, je možnost hibridnega in fleksibilnega urnika, konkurenčno plačilo, informacije o napredovanju po plači in nazivu ter redne povratne informacije s strani delodajalca. “Situacija je takšna, da se znajo postaviti zase, in če jim nekje ni všeč, tudi gredo … čeprav še nimajo zagotovljene druge zaposlitve,” je orisala stanje.
