Ob začetku ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (WTO) države članice upajo, da bodo dosegle nove dogovore na področju globalne trgovine. Med drugim bodo poskušale nasloviti tudi aktualne geopolitične izzive, kot je vojna v Gazi, ki so v zadnjih mesecih povzročili motnje v svetovni pomorski trgovini.
V ospredju tokratnega štiridnevnega zasedanja držav članic WTO bodo teme, kot so ribištvo, kmetijstvo in e-trgovina, na dnevnem redu pa bodo med drugim tudi pogajanja o reformi sistema reševanja sporov, pri čemer se WTO sooča s pritiskom, da napredek pri reformi doseže še pred morebitno ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. Pravila organizacije namreč zahtevajo popolno soglasje med vsemi 164 državami članicami, kar je v trenutnih razmerah težko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana.
Kot je v govoru na današnji otvoritveni slovesnosti opozorila generalna direktorica WTO Ngozi Okonjo-Iweala, je ozračje za doseg dogovorov tokrat težje kot na zadnjem zasedanju WTO leta 2022 v Ženevi, pri tem pa spomnila na številne vojne, geopolitične napetosti in kazalce, ki kažejo na nižjo rast svetovne trgovine.
“Če pogledam naokoli, sta negotovost in nestabilnost povsod,” je poudarila. Ministre iz 164 držav članic je ob tem pozvala, naj v prihodnjih dneh zavihajo rokave in dosežejo soglasja o odločitvah, pri tem pa nakazala na izključitev možnosti sprejetja dogovora o reformi prizivnega sodišča WTO, k čemur so se članice zavezale na zadnjem srečanju pred dvema letoma v Ženevi. “Nismo še tam,” je bila jasna.
Pogajalci medtem na drugi strani še vedno upajo, da bodo pogajalci dosegli sporazum, ki bi lahko spodbudil svetovne staleže rib in zaščitil ribiče s prepovedjo državnih subvencij.
Med drugimi pričakovanimi izidi štiridnevnega srečanja je tudi vključitev dveh novih članic v WTO – Komorov in Vzhodnega Timorja – ter dogovor o odstranitvi ovir za naložbe, ki ovirajo razvoj.
Da je delo, s katerim se soočajo ministri na tokratni konferenci, v luči globalnih izzivov pomembnejše kot kdaj koli prej, je po poročanju AFP opozorila tudi predsednica generalnega sveta WTO Athaliah Lesiba Molokomme. “Med naraščajočo gospodarsko negotovostjo in geopolitičnimi napetostmi moramo skupaj zagotoviti, da je WTO primerna za odziv na današnje izzive,” je dejala.
Med zadnjim ministrskim srečanjem WTO, ki je potekalo na sedežu organizacije v Ženevi junija 2022, so ministri držav članic sklenili zgodovinski dogovor o prepovedi ribiških subvencij, škodljivih za življenje morskih bitij, in se strinjali z začasno opustitvijo patentov za cepiva proti covidu-19.
Zavezali so se tudi k ponovni vzpostavitvi sistema reševanja sporov, ki so ga leta 2019 ustavile ZDA po letih blokiranja imenovanja novih sodnikov prizivnega sodišča WTO. “Ponovitev uspeha konference iz leta 2022 bo izjemno zahtevna,” je ta mesec ocenil evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis.
Več kot 120 držav in regij, vključno s Kitajsko in EU, ne pa tudi ZDA, se je že v nedeljo podpisalo pod ministrsko izjavo, ki označuje dokončanje sporazuma, namenjenega olajšanju mednarodnih naložb v razvoj. Ob tem so pozvali k njeni uradni vključitvi v končni dogovor pod okriljem WTO, pri čemer se nekateri diplomati bojijo nasprotovanja Indije, ki zavrača kakršen koli sporazum, ki ne vključuje vseh držav članic, še navaja AFP.
