Upravni odbor GZS je danes z ministrom za energijo in vodjo HSE razpravljal o predlogu zakona, po katerem bo Teš v izogib stečaju prihodnje tri kurilne sezone primarno zagotavljal toploto. Pozdravil je namero o izvajanju gospodarske javne službe z državnim nadomestilom, a izrazil zaskrbljenost zaradi povečanja uvozne odvisnosti pri elektriki.
Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), upravni odbor kot pozitivno ocenjuje, da naj bi Teš v obdobju treh kurilnih sezon izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj, ter da bi lahko, ko bodo tržne cene to omogočale, električno energijo proizvajal v večjem obsegu od minimuma.
Pozdravlja tudi namero po zagotavljanju sprejemljivih cen toplotnega ogrevanja v regiji z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe.
Izraža pa zaskrbljenost glede vpliva zmanjšanega delovanja šestega bloka Teša na stabilnost energetskega sistema in na povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije.
Skrbi ga tudi, da predlog zakona predvideva izvajanja gospodarske javne službe do 30. aprila 2027, kar je precej manj, kot je bilo predvideno v osnutku zakona v javni obravnavi, v katerem je bil rok 31. december 2029. Poleg tega navaja, da je v strategiji za izstop iz premoga zaprtje Teša predvideno do leta 2033.
Upravni odbor je vlado pozval, naj preoblikuje ter tehnično in finančno ovrednoti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), preden ga posreduje Evropski komisiji, pri tem pa naj upošteva predčasno zmanjšanje obratovanja in zaprtje Teša ter obstoječe scenarije v NEPN ponovno ovrednoti na podlagi urnih bilanc.
Hkrati je vlado pozval, naj skladno s sklepi letošnjega vrha slovenskega gospodarstva ne povečuje deleža uvoza električne energije glede na leto 2023 (največ devetodstotni uvoz), ampak uvozno odvisnost Slovenije postopoma zmanjšuje. Dodatno je podprl pobudo o čimprejšnjem sprejetju zakonov o postopnem zapiranju Premogovnika Velenja in o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po navedbah GZS med drugim dejal, da zakon rešuje Teš in Premogovnik Velenje pred stečajem. Gre za prehodni zakon, zato v njem ni navedena letnica 2033, bo pa ta v zakonu o zapiranju premogovnika.
Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je po navedbah zbornice zagotovil, da s prehodnim zakonom zanesljivost oskrbe z električno energijo ne bo ogrožena, saj bo Teš vedno v pripravljenosti z zadostnimi zalogami premoga in bo lahko hitro povečal proizvodnjo. Poudaril je, da dokapitalizacija družb s strani države ni možna, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč.
Upravni odbor se je seznanil tudi z makroekonomski obeti za gospodarstvo v letu 2025, ki jih je predstavil ekonomist Bogomir Kovač. Kot so navedli v GZS, je Kovač med drugim opozoril na trg globalnih interesov med Kitajsko in ZDA in pri tem na odnos EU, ki da izgublja na vseh področjih, kar se kaže tudi v deindustrializaciji. Izpostavil je, da gospodarstvo na srednji in dolg rok nujno potrebuje stabilne pogoje.
