Na šport je treba gledati kot gospodarsko panogo, ki se razvija z ustreznimi vlaganji, so poudarili udeleženci današnje hrvaško-slovenske poslovne konference ob robu svetovnega prvenstva v rokometu v Zagrebu. Zavedanje, da je šport tudi posel, je treba krepiti, sta ocenila šefa olimpijskih gibanj iz obeh držav, Franjo Bobinac in Zlatko Mateša.
Šport ima številne dimenzije, spodbuja zdrave vrednote, povezuje ljudi in spodbuja zdrav način življenja, obenem je tudi velik posel, je bilo slišati na dogodku v hrvaški prestolnici, ki so se ga udeležili predstavniki športa, gospodarstva in vlad obeh držav.
Z uspešnim športom imata tako Slovenija kot Hrvaška veliko bogastvo, tega pa v prvi vrsti predstavljajo športniki s svojim zgledom, je dejal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac. Ob zaskrbljujočem geopolitičnem dogajanju je ravno šport tisti, ki promovira zdrave vrednote – spoštovanje, sodelovanje in fair-play, je poudaril.
Šport je hkrati tudi posel, pri čemer v digitalnem svetu postaja njegov učinek vse bolj merljiv. “V smislu privatnih sponzorjev se danes da vse izmeriti, ugotoviti marketinške učinke in tudi zelo jasno ugotoviti prispevek športa v narodno gospodarstvo, pa tudi na turizem in seveda na zdravje ljudi,” je poudaril Bobinac.
Po mnenju njegovega kolega iz Hrvaškega olimpijskega komiteja Zlatka Mateše je treba gojiti razumevanje, da je šport resna gospodarska panoga. Na Hrvaškem se njegov delež bliža dvema odstotkoma bruto domačega proizvoda, šport prispeva še okoli pet odstotkov k turističnemu prihodku države, ki znaša okoli 14 milijard evrov.
Zaradi te gospodarske vloge pa tudi zaradi širšega pozitivnega družbenega vpliva, mu je treba nameniti ustrezna vlaganja, tudi na način, da se z njim že od mladih nog ukvarja čim več ljudi. “Tako kot marsikje drugje, si vsi na Hrvaškem želimo, da bi se otroci ukvarjali s športom. A to stane, zato je izziv najti sredstva za to,” je dejal Mateša.
Tako Slovenija kot Hrvaška sta v zadnjih letih zagotovili pomembno povečanje državnih sredstev za šport. Kot je poudaril Bobinac, je šport v Sloveniji uspel v dveh letih doseči več kot podvojitev državnih sredstev za šport na 54 milijonov evrov. Po drugi strani se zdaj v sodelovanju z državnimi akterji iščejo ukrepi, ki bi naredili šport tudi bolj privlačen za zasebna vlaganja.
Nekdanji prvi mož Gorenja in član uprave multinacionalke Hisense je ob tem orisal tudi možnosti, ki jih šport odpira podjetjem za razvoj svojih blagovnih znamk. Podobno je razmišljal tudi njegov naslednik na mestu predsednika Rokometne zveze Slovenije Bor Rozman, ki je ocenil, da so športniki izjemni ambasadorji.
Njihovo moč nagovarjanja ljudi pa je treba odkleniti tako poslovno kot tudi pri spodbujanju mladih za aktivno vključenost v šport. “Sam bi predlagal neke vrste turnejo po šolah, kjer bi športniki neposredno nagovorili otroke, da iz rok spustijo telefone in poskrbijo za aktivno vadbo,” je bil slikovit Rozman.
Da je odgovornost promocije gibanja in vključenosti v šport širša od klubov in športnih zvez, pa je izpostavil direktor direktorata za šport pri hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Krešimir Šamija. Izpostavil je pomen kakovostnih državnih strategij za razvoj športa kot družbeno koristne panoge.
Povezavo med športom in poslom sta naslovila tudi direktorica Pivovarne Union Laško Marta Bulhak in direktor Hidrie Holding ter predsednik Združenja Manager Slovenije Iztok Seljak. Ta je v kritični oceni napredka Evrope na področju razvoja zelenih tehnologij, kjer Evropa v vseh merjenih 44 panogah zaostaja za Kitajsko in ZDA, izpostavil dejstvo, da so v športu vendarle globalna razmerja precej drugačna – Evropa v številnih športnih panogah drži primat.
To je treba negovati, obenem pa v smislu športnega marketinga bolj izkoristiti demonstrativno moč športa za spodbujanje trajnosti in zelenega prehoda, je dejal.
Bulhak pa je pohvalila izjemne mednarodne športne uspehe tako Slovenije in Hrvaške glede na velikost držav in dejala, da se s spremembami v gospodarstvu dogajajo tudi premiki pri podpori športa. Ti zahtevajo tako odzivnost samih podjetij, a tudi držav pri zagotavljanju okolij, ki so spodbudne za razvoj športa.
