Javni dolg ZDA je v času štirih let vladavine bivšega predsednika Donalda Trumpa narasel za 8400 milijard dolarjev, v skoraj štirih letih vladanja predsednika Joeja Bidna pa je javni dolg doslej narasel za 4300 milijard dolarjev, je v ponedeljek poročala organizacija Odbor za odgovorni zvezni proračun.
Donald Trump se je med predsedniško kampanjo leta 2016 razglasil za kralja dolgov in ta naslov si je po podatkih Odbora za odgovorni zvezni proračun v času svojega mandata tudi prislužil, poroča portal MarketWatch.
Tudi brez upoštevanja dodatne izredne porabe obeh predsednikov zaradi pandemije covida-19, je Trump javni dolg povečal za 4800 milijard dolarjev, Biden pa za 2200 milijard.
Predstavnica Trumpove predsedniške kampanje Karoline Leavitt se je za MarketWatch na poročilo odzvala z mnenjem, da je “ponorela poraba” pod Bidnom ustvarila največjo inflacijsko krizo v generaciji.
Tiskovni predstavnik Bidnove kampanje James Singer pa je dejal, da številke dokazujejo, da je Trump “razcefral” gospodarstvo in pri tem dvignil javni dolg z davčnimi olajšavami za bogate. “V drugem mandatu namerava milijarderjem dati še več,” je dejal.
Biden se namerava proti primanjkljaju in javnemu dolgu boriti s povišanjem davkov na dobiček podjetij in na dohodek posameznikov, ki zaslužijo več kot 400.000 dolarjev na leto.
Trump namerava povečati javni dolg za 5000 milijard dolarjev, da svoje davčne olajšave iz leta 2017 potrdi za nedoločen čas.
Izgnati namerava več milijonov nezakonitih priseljencev, kar bo po ocenah Odbora za odgovorni proračun državo stalo več kot 1000 milijard dolarjev davčnih prilivov in povzročilo pomanjkanje delovne sile v nekaterih ključnih gospodarskih sektorjih.
Te dodatne stroške za proračun želi pokriti s pavšalnimi 10-odstotnimi carinami na uvoz iz tujine.
