Slovenija s krovnim strateškim dokumentom na področju intelektualne lastnine

Vlada je na današnji seji sprejela nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030, s čimer je Slovenija prvič v svoji zgodovini dobila strateški dokument na tem področju. Gospodarski minister Matjaž Han jo vidi kot pomemben mejnik na poti k še bolj inovativni, znanju usmerjeni in gospodarsko odporni prihodnosti.

S sprejemom nacionalne strategije Slovenija dodatno prepoznava vlogo intelektualne lastnine pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in deljenju znanja ter pomen njenega strateškega upravljanja, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, kjer morajo zdaj v sodelovanju z ostalimi organi pripraviti akcijski načrt za izvajanje strategije.

Minister Han je v sporočilu za javnost poudaril, da gospodarstvo temelji na inovacijah in tehnološkem napredku ter izrazil prepričanje, da “bomo s sledenjem usmeritvam, ki so zapisane v tem dokumentu, dosegli napredek ne samo na področju inovacij in pri trajnostni gospodarski rasti, ampak tudi v družbi nasploh”.

Direktorica Urada za intelektualno lastnino Karin Žvokelj pa je dejala, da je intelektualna lastnina ključno gibalo inovacij. “Podjetja in posameznike spodbuja k inovativnosti in ustvarjalnosti na različnih področjih, vključno z znanostjo, tehnologijo, umetnostjo, literaturo in industrijo. Kot taka je intelektualna lastnina neločljiv del javnih politik na tem področju, brez teh politik je vpliv intelektualne lastnine na gospodarski in družbeni razvoj Slovenije omejen,” je opozorila.

Kot je pokazala analiza stanja na področju intelektualne lastnine v Sloveniji, ki jo je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja, je zavedanje pomena intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju šibko. Majhna in srednje velika podjetja se z varovanjem in trženjem intelektualne lastnine večinoma ne ukvarjajo ciljno. Prav tako v Sloveniji ni zadostne ozaveščenosti o tem področju, kar vpliva na omejeno spoštovanje pravic intelektualne lastnine v splošni javnosti.

Analiza je ugotovila tudi odsotnost vsebin s področja intelektualne lastnine na vseh ravneh šolanja ter tudi v visokošolskem izobraževanju, s čimer je povezano tudi ugotovljeno pomanjkanje ustreznih kompetenc s področja intelektualne lastnine v gospodarstvu in javnem sektorju.

Za odpravo teh ugotovljenih šibkosti v slovenskem sistemu nacionalna strategija vključuje tri strateške cilje, to so okrepitev okolja za učinkovito ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine, povečanje ozaveščenosti in znanja o intelektualni lastnini ter krepitev vloge intelektualne lastnine v zasebnem in javnem sektorju ter v družbi nasploh.

Za dosego strateških ciljev so v strategiji opredeljeni tudi ukrepi in aktivnosti. Te pa bo konkretneje določil akcijski načrt, ki ga bodo na gospodarskem ministrstvu pripravili najkasneje v letu dni.

Strategijo je ob sodelovanju različnih strokovnjakov s področja prava in raziskav pripravila vladna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov osmih ministrstev, Urada RS za intelektualno lastnino in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. V pripravo strategije so bili vključeni tudi ključni deležniki v slovenskem sistemu intelektualne lastnine, ki sprejem prvega strateškega dokumenta države na tem področju pozdravljajo.

Back to top button