Slovenija in Črna gora sta danes podpisali program razvojnega sodelovanja med državama za obdobje 2024-2025. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem v Podgorici uradno odprla Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu, ki je bil lani vzpostavljen na pobudo Slovenije, Francije in Črne gore.
Program razvojnega sodelovanja, ki sta ga podpisala Fajon in zunanji minister Črne gore Ervin Ibrahimović, med drugim predvideva sofinanciranje razpisov Eko sklada Črne gore ter projektov odlagališča gradbenih odpadkov in izgradnje bioplinske elektrarne s sredstvi slovenskega Podnebnega sklada, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Program sodelovanja je vreden približno 2,5 milijona evrov.
Program po navedbah ministrstva predstavlja nadaljevanje slovenske pomoči Črni Gori v procesu približevanja EU.
“Za dosego tega cilja je ključna pospešitev reformnih procesov in tu lahko pomagamo,” je Fajon dejala na srečanju s premierjem Milojkom Spajićem in podpredsednikom vlade za zunanje in evropske zadeve Filipom Ivanovićem.
Podobno je izpostavila na srečanju s predsednikom države Jakovom Milatovićem, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. “Verjamem, da bo Črna gora izkoristila naklonjenost širitvi EU ter ostala osredotočena na evropsko pot in postala njena članica,” je dejala ministrica.
Fajon je sicer v Podgorici skupaj s Spajićem in Ibrahimovićem ter ministrom za javno upravo Črne gore Marašem Dukajem ter posebnim odposlancem Francije za Zahodni Balkan Renejem Troccazom uradno odprla Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu, ki je bil lani vzpostavljen na pobudo Slovenije, Francije in Črne gore. V nagovoru je poudarila, da center predstavlja pomemben steber pri krepitvi kibernetske odpornosti Zahodnega Balkana.
“Ustanovitev centra potrjuje učinkovito sodelovanje Slovenije, Francije in Črne gore in dokazuje, da lahko skupaj ustvarimo varnejše digitalno okolje za naše državljane. V času, ko kibernetske grožnje postajajo čedalje bolj kompleksne in vseprisotne, je nujno, da smo opremljeni z ustreznimi orodji in znanji za učinkovito spopadanje s temi izzivi,” je dejala.
Ministrica si je danes v Črni gori ogledala tudi vrtec, za katerega je zunanje ministrstvo prek razvojnega sklada prispevalo sredstva za ozelenitev dvorišča in postavitev zabojnikov za ločevanje odpadkov.
Minister Bojan Kumer pa se je v okviru delovnega obiska v Črni gori sestal s črnogorskim ministrom za energetiko in rudarstvo Sašo Mujovićem ter ministrom za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severne regije Damjanom Ćulafićem.
“Osrednja tema pogovorov so bile izkušnje in dobre prakse za pospešitev zelenega prehoda v kontekstu slovenske podpore Črni gori na njeni poti v Evropsko unijo. Slovenija je trdna zagovornica evropske perspektive Črne gore in podpira njene napore za približevanje EU. Konkreten napredek Črne gore je pomemben tudi za ostale države v regiji,” so sporočili z ministrstva za okolje.
Kumer je z ministroma govoril o izzivih zelenega prehoda in prehoda na nizkoogljično krožno gospodarstvo, ob tem pa sta s Ćulafićem v okviru razvojnega sodelovanja podpisala pismo o nameri za izvedbo razvojnega projekta sofinanciranja razpisov Eko sklada Črne gore, ki ga bo Slovenija v višini 1,5 milijona evrov financirala iz Podnebnega sklada za obdobje 2024-2026.
Namen projekta je okrepiti zmogljivost Črne gore za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah in prometnem sektorju. To se bo zagotavljalo s subvencijami posameznikom, gospodinjstvom in občinam za toplotno izolacijo stavb, energetsko učinkovito stavbno pohištvo in ogrevalne sisteme ter za razvoj e-mobilnosti.
“Veseli me, da tudi na področju okolja in podnebja krepimo bilateralne odnose, predvsem pa, da smo naredili korak naprej pri projektu sofinanciranja Eko sklada Črne gore in podpisali pismo o nameri, ki predstavlja prvi korak za izvedbo projekta,” je dejal Kumer.
V okviru programa o razvojnem sodelovanju je poleg financiranja črnogorskega Eko sklada iz slovenskega Podnebnega sklada predvideno tudi sofinanciranje odlagališča gradbenih odpadkov v občini Žabljak in izgradnje bioplinske elektrarne v občini Možura.
