Povprečni stroški dela za zaposlene in samozaposlene so leta 2023 znašali 2854 evrov mesečno, na letni ravni pa so se zvišali za 9,8 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,6 odstotka, skupni stroški dela pa za 11,7 odstotka, je objavil državni statistični urad.
Število zaposlenih se je lani povečalo za 10.107 oziroma 1,2 odstotka, potem ko je leto prej poraslo za 2,6 odstotka. Izraziteje je šlo navzgor v proizvodnji drugih plovil in vozil (+18,3 odstotka), sledile sledile so dejavnosti dajanje v najem in zakup (+12,9 odstotka), računalniško programiranje in druge informacijske dejavnosti (+9,2 odstotka) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (+8,3 odstotka).
Na drugi strani je bilo zmanjšanje števila zaposlenih najobčutnejše v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (-10,2 odstotka), pa tudi v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (-6,0 odstotka) ter v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (-5,0 odstotka).
Povprečni stroški dela za zaposlene so se zvišali v vseh dejavnostih, razen eni. Najbolj so se zvišali v proizvodnji pijač in proizvodnji tekstilij, in sicer za po 16,8 odstotka. Sledile so dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnostih (+16,4 odstotka) ter v zračnem prometu (+14,7 odstotka). Znižali pa so se v proizvodnji računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov (+3,1 odstotka).
Samozaposlenih je bilo lani za 7641 oziroma za 3,6 odstotka več kot predlani. Leta 2022 je njihovo število poraslo za 4,3 odstotka. Število se je lani sicer izraziteje povečalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, skupno v povprečju za devet odstotkov. Izrazito se je povečalo tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+8,5 odstotka). Za odstotek pa se je zmanjšalo v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu ter ribištvu.
Večina samozaposlenih si ne izplačuje plač, temveč ustvarjajo dohodek na podlagi vloženega dela in kapitala, so pojasnili državni statistiki.
Lani so samozaposleni ustvarili za 4,5 milijarde raznovrstnega dohodka, kar je za 2,4 odstotka več kot leto prej. Njihovi stroški dela so bili ocenjeni na 4,9 milijarde evrov, kar je bilo za 17,9 odstotka več kot leto prej.
Med preučevanimi dejavniki, ki vplivajo na razlike v stroških dela (spol, starost, izobrazba in področje dejavnosti), ima največji vpliv raven dosežene izobrazbe. V letu 2023 so stroški dela za osnovnošolsko izobražene znašali 55 odstotkov, stroški dela za srednješolsko izobražene pa 66,9 odstotka stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene.
V letni primerjavi se je razlika pri osnovnošolsko izobraženih zaposlenih zmanjšala za 0,8 odstotne točke, pri srednješolsko izobraženih pa se je povečala za 0,7 odstotne točke. Skupna razlika v povprečnih stroških dela glede na izobrazbo pa se je lani zmanjšala.
Stroški dela so bili pri ženskah v povprečju za 4,6 odstotka nižji kot pri moških – v primerjavi z letom 2022 se je ta razlika znižala za 0,7 odstotne točke, so še pojasnili na državnem statističnem uradu.
