SID banka lani s 15,6 milijona evrov čistega dobička

SID banka je lani ustvarila 15,6 milijona evrov čistega dobička, kar je nekaj manj kot 90 odstotkov več kot predlani. Krediti nebančnemu sektorju so porasli za okoli tri odstotke na 1,43 milijarde evrov, je danes objavila državna izvozna in razvojna banka.

Višji dobiček glede na predhodno leto je posledica višjih čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, navajajo v banki. Čiste obresti so porasle za 24,8 odstotka na 30,2 milijona evrov, čisti neobrestni prihodki za 4,4-krat na 10,2 milijona evrov, kaže letno poročilo, ki je bilo danes objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze.

“Leto 2023 se bo v ekonomsko politiko Slovenije zapisalo kot eno težjih,” je v poročilu zapisal predsednik uprave Borut Jamnik. Gospodarska rast se je še naprej umirjala, k čemur sta najbolj prispevala umiritev rasti zasebne potrošnje in krčenje industrijske proizvodnje, to se je dogajalo v razmerah še vedno visoke inflacije, ki so jo spremljali dvigi obrestnih mer. Ob tem so Slovenijo avgusta prizadeli katastrofalne poplave in plazovi z obsežnimi posledicami na infrastrukturi, gospodarstvu in stanovanjskih enotah, je dejal Jamnik in dodal, da je vse to močno vplivalo na delovanje SID banke v preteklem letu.

Konec leta 2023 so neto krediti skupaj dosegli 1,67 milijarde evrov, kar je en odstotek manj kot leto prej, pri čemer se je strukturno povečal delež neposrednega financiranja.

Pretežni del financiranja se je izvajal neposredno v obliki kreditov podjetjem s statusom državne pomoči (zlasti v okviru instrumentov finančnega inženiringa) ali brez tega, sindiciranih kreditov, kreditov občinam in širšemu javnemu sektorju, izvoznih kreditov, projektnega financiranja, z različnimi oblikami prevzemanja tveganj ter finančnimi instrumenti prek dveh skladov skladov SID banke.

Tudi v letu 2023 je banka krepila razvojno delovanje, kar se je odražalo predvsem v financiranju tehnološko-razvojnih projektov, sodelovanju pri pripravi in izvedbi naložbenih, infrastrukturnih projektov in investicij ter vključevanju v projekte na področju krožnega gospodarstva, okoljevarstva in energetske učinkovitosti. Ob tem se je v okviru izvajanja interventne vloge in protikriznega financiranja nadaljevalo tudi financiranje odprave posledic ukrajinske in energetske krize, navajajo v banki.

Krediti strankam, ki niso banke, so porasli za 3,3 odstotka na 1,43 milijarde evrov. Od tega so 86 odstotkov predstavljali krediti slovenskim nefinančnim družbam, 15 odstotkov je bilo kreditov iz sektorja država (zlasti krediti občinam), ostalo so predstavljali krediti drugim finančnim organizacijam, tujim nefinančnim družbam in krediti samostojnim podjetnikom. Komitentov na tem področju je bilo 835.

Krediti bankam, ki vključujejo kredite in vloge, so konec leta znašali 259,2 milijona evrov, kar je za 24,7 odstotka manj kot konec leta 2022. Njihov delež v sredstvih banke se je z 12,3 odstotka v letu 2022 znižal na 9,6 odstotka v letu 2023. Konec leta so 86 odstotkov kreditov bankam (brez vlog) sestavljali krediti slovenskim bankam, ki kot finančne posrednice posredujejo razvojna sredstva končnim prejemnikom, 14 odstotkov pa krediti tujim bankam za kreditiranje izvoznih poslov slovenskih podjetij.

Back to top button