Razvoj in proizvodnja strateških tehnologij predstavljata priložnost za slovensko gospodarstvo, so se strinjali udeleženci letošnjega Slovenskega industrijskega foruma. Pri tem bodo slovenskim podjetjem v pomoč tudi sredstva iz platforme za strateške tehnologije za Evropo STEP.
Slovenija se pospešeno pripravlja, da gospodarstvu ponudi spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, kot jih opredeljuje platforma STEP. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport tako skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom načrtuje javni razpis za sofinanciranje projektov za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij.
“Naša ambicija je, da soustvarjamo in ponujamo neke nove prebojne tehnološke rešitve, na katerih bo slovela naša prihodnost,” je ob začetku Slovenskega industrijskega foruma 2025 dejal gospodarski minister Matjaž Han. Zbrane je pozval, da izkoristijo priložnosti, ki jih prinaša STEP, in pripravijo projekte, ki bodo dvignili dodano vrednost v slovenskih podjetjih.
Platforma STEP je namenjena podpori evropskim industrijam za pospeševanje vlaganj v strateške tehnologije v Evropi z ustvarjanjem in usmerjanjem spodbud prek 11 programov EU na tri ključna ciljna naložbena področja: čiste, brezogljične in z viri učinkovite tehnologije, digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije ter biotehnologije, je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) platformo STEP vidijo kot priložnost za povečanje dodane vrednosti s ciljem dviga deleža visokotehnoloških izdelkov na 20 odstotkov v petih letih. Kot je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, bo po njihovi oceni iz naslova STEP realno imelo dostop do sredstev največ okoli 500 slovenskih podjetij. Zato so za pristojne pripravili štiri priporočila, ki naj jih upoštevajo pri pripravi razpisov.
Razpisi naj bodo oblikovani z minimalnimi omejitvami, ki bi lahko podjetja ovirale pri dostopu do financiranja. Slovenska podjetja naj se spodbuja kot vodilne partnerje v evropskih projektih, priporočajo tudi razpis ločenih razpisov izključno za slovenska podjetja ter kombinacijo različnih shem državnih pomoči, kar bi omogočalo bistveno večje investicije.
Pozitivna pričakovanja glede platforme STEP so izrazili tudi sodelujoči v panelni razpravi Kriza mora biti priložnost. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ocenil, da bo platforma lahko merljivo pozitivno vplivala na gospodarsko rast, če bo na voljo vsaj 200 do 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz tega naslova.
Direktorica podjetja Biosistemika Roswitha Golčer Hrastnik je izrazila upanje, da bodo s pomočjo te platforme manjša podjetja lažje prišla do večjih investicij. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj pa je izpostavil potrebo po večjih vlaganjih v razvoj.
Polona Domadenik in Tjaša Redek z ljubljanske ekonomske fakultete v platformi STEP vidita dobro priložnost za podjetja. S pomočjo vlaganj v zelene tehnologije želijo podjetja znižati stroške energije, z vlaganjem v strateške tehnologije pa lahko znižujejo strateško odvisnost.
Platforma STEP sicer ne predstavlja novih finančnih sredstev, temveč gre za preprazporeditev denarja iz 11 obstoječih programov EU, je pojasnil predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja (SBRA) Draško Veselinovič.
Vodja delovne skupine STEP Caroline Vandierendonck je predstavila pogled Evropske komisije na STEP. Z njo med drugim naslavljajo opozorila evropske industrije, da je ponudba evropskih sredstev fragmentirana in kompleksna. Predstavila je tudi kontaktne točke za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni.
