V Sloveniji je rast zasebnih stanovanjskih investicij v preteklih dveh letih kljub zaostrovanju pogojev financiranja po ugotovitvah Banke Slovenije ostala visoka. Spodbujala jo je zlasti pričakovana rast cen nepremičnin, so v najnovejšem pregledu makroekonomskih gibanj z napovedmi zapisali v centralni banki.
Investicijska dejavnost je ostala razmeroma ugodna, medtem ko je bilo pri ostalih zasebnih naložbah opaziti izrazito upočasnitev, ki običajno sledi omejevalni denarni politiki. Rast stanovanjskih investicij je skupaj z naložbami države podpirala gradbeno dejavnost v Sloveniji. Ta je lani najpomembneje prispevala k rasti realnega bruto domačega proizvoda, so navedli analitiki.
Ponudba se temu še naprej prilagaja počasi. “Presežno povpraševanju na trgu nepremičnih se ohranja in s tem tudi razmeroma visoka rast cen,” so zapisali. Kot so pojasnili, je gibanje stanovanjskih investicij negativno povezano z uporabniškimi stroški kapitala, ki prikazujejo razmerje med posojilno obrestno mero za stanovanjske investicije in rastjo cen stanovanjskih nepremičnin.
Po letu 2015 je visoka rast cen nepremičnin vztrajno nižala uporabniške stroške kapitala, kar se je nadaljevalo tudi v obdobju višanja obrestnih mer. Te so med 2021 in 2023 zmanjševale investicijsko dejavnost, medtem ko jo je prispevek pričakovane rasti cen nepremičnin povečal in več kot nadomestil učinek slabših pogojev financiranja.
“Prispevek posojilne obrestne mere je od leta 2021 do konca leta 2023 zmanjševal investicijsko aktivnost, na drugi strani se je v tem obdobju prispevek pričakovane rasti cen nepremičnin povečal in več kot nadomestil učinek slabših pogojev financiranja. Uporabniški stroški kapitala so tako kljub znatnemu zategovanju denarne politike ostali pod predpandemičnim povprečjem,” so navedli analitiki Banke Slovenije.
Kot so še ugotovili, gospodinjstva v Sloveniji razpolagajo s precejšnjimi presežnimi prihranki, a njihova sestava in premoženjska porazdelitev kažeta omejen vpliv na potrošnjo v prihodnjih treh letih.
Do konca leta 2023 so po njihovih ocenah presežni prihranki gospodinjstev dosegli približno pet milijard evrov ali približno 15 odstotkov povprečnega letnega razpoložljivega dohodka. Na začetku pandemije covida-19 se je presežno premoženje kazalo pretežno v presežnih bančnih vlogah, ob koncu leta 2023 pa so to premoženje ohranjali predvsem izrazito manjša zadolženost gospodinjstev in stanovanjske investicije.
V tretjem četrtletju 2023 je 10 odstotkov najpremožnejših gospodinjstev razpolagalo s približno 26 odstotkov ocenjenega neto presežnega premoženja, spodnja polovica gospodinjstev pa s 15 odstotkov tega premoženja. Presežni prihranki so večinoma zgoščeni pri najpremožnejših gospodinjstvih z razmeroma manjšo mejno nagnjenostjo k trošenju, kar kaže na njihov omejen potencial za višjo potrošnjo, kot jo je sicer napovedala Banka Slovenije.
