Promet in uporaba fitofarmacevtskih sredstev se v Sloveniji zmanjšujeta, kaže končno poročilo o napredku pri izvajanju Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2018-2022. Razlogov za zmanjšanje prodaje je več, podatki pa kažejo tudi, da kakovost pitne vode v Sloveniji ni vprašljiva.
V letu 2021 se je promet s fitofarmacevtskimi sredstvi zmanjšal za 32 odstotkov glede na izhodiščno vrednost povprečne prodaje pesticidov med letoma 2011 in 2013, so sporočili iz ministrstva za kmetijstvo in uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Razlogi za zmanjšanje prodaje so različni. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je odvisna od vremenskih razmer v posamezni rastni sezoni, pritiska škodljivih organizmov, vrste aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih in ekonomskih razlogov. Kot so poudarili, je zmanjšanje prometa in uporabe lahko tudi rezultat dobrega svetovalnega dela glede uporabe metod integriranega varstva rastlin in nekemičnih metod varstva rastlin.
Končno poročilo o napredku kaže tudi, da se glede na podatke spremljanja stanja onesnaženosti podtalne vode in pitne vode z ostanki pesticidov v Sloveniji stanje izboljšuje in kakovost pitne vode ni vprašljiva.
Pri usposabljanju poklicnih uporabnikov o fitofarmacevtskih sredstvih in pri pregledovanju naprav za njihovo nanašanje je bil dosežen cilj iz evropske zakonodaje o trajnostni rabi pesticidov. Ministrstvo za kmetijstvo ob tem ocenjuje, da se vsi poklicni uporabniki udeležujejo usposabljanj o fitofarmacevtskih sredstvih in da se vse naprave za njihovo nanašanje v uporabi redno pregledujejo.
Število izkaznic o usposabljanju poklicnih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev in število naprav z veljavnim potrdilom o pregledu in nalepko rahlo upadata. Obe števili sta med letoma 2018 in 2022 upadli za približno deset odstotkov, kar lahko pomeni manjšanje števila aktivnih kmetovalcev v intenzivni kmetijski pridelavi, so zapisali v sporočilu.
Nasprotno se počasi povečuje število kmetovalcev in površin v ekološki pridelavi. V letu 2022 je delež kmetij znašal 5,6 odstotka vseh kmetij, kar pomeni 0,2 odstotne točke več kot leta 2018. Delež površin pod ekološko pridelavo je v letu 2022 znašal 11 odstotkov vseh kmetijskih površin in se je od leta 2018 povečal za slabo odstotno točko.
Kmetijsko ministrstvo je glede na počasno rast ekološke pridelave v Sloveniji naročilo analizo trga z ekološkimi proizvodi in sprejelo akcijski načrt za povečanje kmetijskih površin pod ekološko pridelavo na 18 odstotkov vseh kmetijskih površin do leta 2027.
V letu 2022 se je število uporabnikov spletnega mesta za integrirano varstvo rastlin v primerjavi z letom 2018 povečalo za šestkrat. To kaže, da pridelovalci redno uporabljajo nasvete za integrirano varstvo rastlin in nasvete za uporabo nekemičnih metod varstva rastlin, kar je eden od ciljev iz evropskega zelenega dogovora za zmanjšanje tveganj zaradi uporabe pesticidov.
Kot so še zapisali na ministrstvu in upravi, aktivnosti za pripravo novega nacionalnega akcijskega načrta za obdobje 2025-2030 že potekajo. Ta bo predvidoma sprejet do konca letošnjega leta.
