Enega bistvenih korakov Slovenije na poti k nizkoogljični družbi predstavlja tudi projekt Life IP Care4Climate, so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. V okviru večletnega projekta skupaj s partnerji izvajajo več deset različnih aktivnosti.
Kot so na današnjem dogodku izpostavili pristojni, je namen projekta, ki poteka v sodelovanju s 14 partnerji, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in vključevanje širše javnosti v procesu prehoda na bolj trajnosten način življenja. V okviru tega potekajo aktivnosti na šestih področjih, kot so zmanjševanje odpadne hrane, prehod v nizkoogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna raba zemljišč, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije ter zeleno javno naročanje.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Uroša Vajgla Slovenija v projektu Life IP Care4Climate sodeluje, ker ta naslavlja vidik blaženja podnebnih sprememb oz. zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje.
“Projekt poskuša identificirati tista ključna ozka grla pri doseganju podnebnih ciljev v različnih sektorjih, vključuje pa projektni pristop, ki je razmeroma inovativen v državnem sektorju. To pomeni, da k reševanju problemov pristopamo tako, da jasno opredelimo cilje in deležnike, ki so potrebni za njihovo doseganje, ter ukrepe, ki se bodo izvajali in mejnike oz. kazalnike, ki nam pomagajo spremljati pot do teh ciljev. Ta projektni pristop je nujno potreben, če želimo te vrzeli uspešno tudi premostiti,” je povedal v izjavi STA ob robu dogodka.
V okviru projekta, ki traja od 2019 do 2026, ministrstvo skupaj s partnerji izvaja 63 raznolikih aktivnosti, ki vključujejo vse od poletnih šol do študentskih taborov, hekatonov do delavnic za uslužbence v javni upravi, je na novinarski konferenci povedala predstavnica za odnose z javnosti projekta Karin Jurman Marn. Ob tem je dodala, da na projektu, ki je vreden 27 milijonov evrov (od tega sedem milijonov evrov sofinancira EU), sodeluje 120 ljudi, do zdaj pa so v okviru njega izvedli tudi 110 delavnic, predavanj in konferenc za več kot 6300 strokovnjakov, študentov in drugih deležnikov.
Med aktivnostmi, ki se izvajajo pod njegovim okriljem, pa je, kot je spomnila Jurman Marn, tudi evropski teden mobilnosti, katerega koordinator je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Medtem ko je leta 2020 v njem sodelovalo 35 občin, se jih je letos po njenih besedah pridružilo že 120, kar pomeni, da so k sodelovanju pritegnili več kot 10 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Vodja projekta Life IF Care4Climate na okoljskem ministrstvu Nataša Kebe je predstavila aktivnosti ministrstva na področju zmanjševanja odpadne hrane. V luči podatka, da slovenska gospodinjstva letno zavržejo 30 odstotkov vse pridelane hrane, je cilj ministrstva, da se te količine znižajo.
Da bi ugotovili vzroke za nastanek teh odpadkov, so na ministrstvu v okviru projekta razvili metodologijo za sortirno analizo bioloških odpadkov. Na tem področju novembra pripravljajo več aktivnosti, je dejala Kebe in pri tem izpostavila začetek izvajanja sortirne analize bioloških odpadkov s poudarkom na merjenju količin odpadne hrane v prihodnjem tednu na območju Maribora, slovenska gospodinjstva pa bodo znova povabili k izpolnjevanju vodenja enotedenskega dnevnika o odpadni hrani.
Pozitivne učinke izvajanja aktivnosti pod okriljem projekta Life IP Care4Climate pa so na novinarski konferenci predstavili tudi predstavniki nevladnih organizacij. Okoljski ekonomist iz nevladne organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein je dejal, da so kot partnerji v projektu pripravili veliko aktivnosti ozaveščanja o podnebnih spremembah. Ena takšnih je denimo potujoča razstava Na vroči strani Alp, ki opozarja na posledice podnebnih sprememb in že več let kroži po Sloveniji. Vzpostavili pa so tudi nov kalkulator ogljičnega odtisa, s pomočjo katerega si lahko vsak posameznik izračuna vpliv svojih dejavnosti na podnebne spremembe.
V Inštitutu za politike prostora – IPoP medtem jedro aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru projekta IP Care4Climate, predstavlja spodbujanje trajnostne mobilnosti oz. hoje in kolesarjenja. Leto so, kot je dejal direktor Inštituta za politike prostora – IPoP Marko Peterlin, začeli z izvajanjem kampanje, s katero občinam pomagajo pri komuniciranju prometnih ureditev. Primer tega je kampanja Furam 30 v občini Trbovlje, ki se je odločila, da v skoraj celotnem središču mesta uvede območje z omejitvijo hitrosti 30 kilometrov na uro.
