DZ je opravil obravnavo predloga prenovljenega zakona o fiskalnem pravilu za prilagoditev novim javnofinančnim pravilom na ravni EU. Pri glasovanju, ki bo danes, bo za potrditev potrebna dvotretjinska večina. Po napovedih poslanskih skupin se zakonu obeta soglasna podpora.
Predlog na nov način ureja načelo iz 148. člena ustave, ki zahteva srednjeročno uravnoteženost proračunov države brez zadolževanja. Predlog se v veliki meri naslanja na lani prenovljeno zakonodajo EU na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik, prenaša pa se tudi spremenjeno direktivo o proračunskih okvirih, je danes v DZ povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Pri podrobni določitvi izvajanja srednjeročne uravnoteženosti vladni predlog predvideva, da bi bili prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če bi dolg sektorja država ostajal na preudarni ravni pod 60 odstotki BDP, primanjkljaj sektorja država pa pod tremi odstotki BDP in bi se oba tudi srednjeročno ohranjala pod to mejo.
V prilagoditvenem obdobju, ko uravnoteženost ne bi bila dosežena, bi morala pot gibanja očiščenih izdatkov slediti štiriletnemu srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu. Gre za nov programski dokument, ki je nadomestil dotedanja program stabilnosti in nacionalni reformni program.
Predlog po njenih besedah ne omogoča, da ima lahko država nevzdržne proračunske primanjkljaje, saj bi slednje slej ko prej vodilo v postopek čezmernega primanjkljaja in s tem tudi v novo analizo vzdržnosti javnega dolga. Ta bo v primeru poslabšanja javnofinančne situacije naložila zahtevnejšo fiskalno pot, katere končni cilj pa je lahko tudi proračunski presežek. “Osredotočamo se na fiskalno pot,” je dejala.
Andreja Kert iz Svobode je spomnila, da so z opozicijo na seji matičnega odbora našli skupno rešitev in je bil predlog zakona soglasno podprt. “Na mednarodnem področju se glede fiskalnih gabaritov za vlaganje v zagotavljanje varnosti in odpornosti razmere spreminjajo iz dneva v dan,” je opozorila. Ob tem je poudarila, da je Slovenija v dobri javnofinančni kondiciji, predlog pa po njenem predstavlja nadaljnji korak v tej smeri.
Tudi Soniboj Knežak iz SD je spomnil, da so na odboru razrešili dilemo glede morebitnega krnjenja pristojnosti fiskalnega sveta. Kot je dodal Rado Gladek iz SDS, so v dopolnilih upoštevali tudi njihove predloge in opozorila fiskalnega sveta glede finančne samostojnosti, zato predlog podpirajo tudi oni. Opozoril pa je, da bo treba pozorno spremljati zahteve na ravni EU v povezavi z zvišanjem obrambnih izdatkov.
Milan Jakopovič iz Levice je spomnil na varčevalne ukrepe v času po veliki finančni krizi ter na to, kako je zategovanje pasu in rezanje socialne države povzročilo mnogo stisk. Sedaj se ciljne vrednosti javnega dolga in letnega primanjkljaja v BDP ne spreminjajo, zato v Levici predlog podpirajo.
Jožef Horvat iz NSi je ocenil, da bi to, da se staro pravilo črta, lahko postalo nekoliko kočljivo politično vprašanje. “Res pa je, da že fiskalni svet priznava, da starega pravila praktično ni več mogoče ustrezno upoštevati,” je dejal in dodal, da bodo po temeljitem razmisleku in po izmenjavi mnenj predlog podprli.
Predlog podpirajo tudi nepovezani poslanci, je povedal Anže Logar. V parlamentarnem postopku se je predlog obrusil. Kot je dejal, se zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer tudi v državah, kot je Nemčija, kaže, da je prišel čas za drugačen pogled, ki omogoča nekoliko bolj proste roke pri upravljanju javnih financ. “A ne zato, da se bo trošilo javna sredstva za nesmiselne namene, ampak predvsem zato, da bomo zagotavljali dolg obstoj EU,” je dejal.
