Predvidoma konec junija dokončna pobuda za DPN za Jek 2

V družbi Gen energija so ta teden na pristojni ministrstvi poslali osnutek gradiva za pobudo za začetek državnega prostorskega načrtovanja za novo nuklearko v Krškem (Jek 2). Končno pobudo bodo vložili predvidoma konec junija. Študija priključitve Jeka 2 na omrežje kot najbolj optimalno različico elektrarne vidi en reaktor moči do 1300 megavatov.

Osnutek gradiva predloga za začetek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) po besedah vodje službe inženiringa na Genu energiji Roberta Berganta obsega več kot 200 strani, ob tem pa še številne priloge. Ta teden so gradivo poslali na ministrstvi za okolje, podnebje in energijo ter naravne vire in prostor, vključuje pa tudi predvideno časovnico od začetka priprave DPN do konca gradnje objekta.

Zdaj najprej v naslednjem mesecu sledi usklajevanje z vladnimi resorji, končno pobudo za začetek postopka DPN pa naj bi v Genu vložili konec junija. Sledila bo javna razgrnitev, v sklopu katere nosilci urejanja prostora dajejo smernice, javnost pa predloge in vprašanja.

Sledilo bo obdobje analize smernic in sprejem sklepa vlade o začetku državnega prostorskega načrtovanja, nato pa priprava okoljskega poročila v sklopu celovite presoje vplivov na okolje in študije variant. Pripravljen bo predlog DPN, ki bo spet javno razgrnjen, hkrati bo potekala čezmejna presoja vplivov na okolje.

Bergant je opozoril, da je faza umeščanja v prostor zaradi številnih deležnikov najbolj zahtevna, zato želijo biti proaktivni in bodo konec junija odprli posebno infromacijsko pisarno za Jek 2 v Krškem.

V Genu sprejem uredbe o DPN za Jek 2 načrtujejo do leta 2027, čemur sledi končna investicijska odločitev do 2028. Proces pridobivanja gradbenega dovoljenja naj bi trajal do 2032, ko je predviden začetek gradnje. Ta naj bi trajala do 2039.

Osrednji tehnološki del Jeka 2 je načrtovan tik ob sedanji krški nuklearki, gorvodno ob Savi v smeri Krškega. A samo območje DPN je bistveno večje, saj bodo potrebne še številne dodatne površine, tako v času gradnje kot v času obratovanja. Dodatne površine, ki se nahajajo na obeh bregovih Save, so npr. potrebne za skladiščenje opreme, deponiranje materiala, novo stikališče, parkirišča, začasna delavska naselja ter za gradnjo in prestavitev nove infrastrukture.

Medtem ko so načrtovane ureditve prostora za osrednji del nuklearke precej podobne za vse potencialne vrste reaktorjev, pa bo ob novi nuklearki potrebna še prestavitev daljnovodov in magistralnega plinovoda, treba bo prestaviti traso načrtovane obvoznice med Krškim in Brežicami, načrtuje se bova povezovalna cesta med avtocestnim priključkom Drnovo do lokacije Jeka 2, vključno z novim mostom čez Savo, prestaviti pa bo treba tudi primarni vodovod za Krško.

Gradivo za pobudo za začetek DPN temelji na izhodišču enega reaktorja, torej na elektrarni z močjo do 1650 megavatov (MW). Študija priključitve Jeka 2 na elektroenergetski sistem, ki so jo pripravili na Elektroinštitutu Milan Vidmar, je medtem pokazala, da je s stališča varnosti in stabilnosti sistema optimalna velikost Jeka 2 do 1300 MW neto električne moči na pragu elektrarne.

Študija, ki jo je predstavil Aleksander Momirovski z omenjenega inštituta, z vidika varnosti in stabilnosti delovanja sistema obravnava osem potencialnih različic nove nuklearke – od 1000 MW do 2400 MW moči, za primerjavo pa uporablja tudi scenarij delovanja elektroenergetskega sistema brez Jeka 2. Ciljno leto študije je 2040, z dolgoročnim pogledom do 2050.

Ena od osnovnih ugotovitev študije je, da scenarij z eno reaktorsko enoto, torej z močjo do 1650 MW, v odsotnosti izpada kakršnihkoli elementov omrežja ne pomeni preobremenitve prenosnega sistema, tudi na lokalnih distribucijskih omrežjih pa je vpliv v primerjavi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nenaden skok odjema ali priključitev obnovljivih virov, zanemarljiv. V primeru dveh reaktorskih eno pa so potrebne velike naložbe v prenosno omrežje.

Najbolj optimalna je tako različica Jeka 2 z enim reaktorjem do moči 1300 MW, vendar pa bo ob tem vseeno treba izvesti precejšnje naložbe v omrežje, glede na velikost reaktorja v razponu od 1000 MW do 1300 MW so ocenjena na 461 milijonov evrov do 716 milijonov evrov.

Ob tem bo treba zagotoviti nove vire sistemskih storitev izravnave, predvsem vire za zagotavljanje ročne rezerve za povrnitev frekvence v omrežju. Ocene investicij v nove vire so glede na velikost reaktorja v razponu od 1000 MW do 1300 MW ocenjene na 272 milijonov evrov do 422 milijonov evrov, ocena potrebnih sredstev za zakup omenjene rezerve na trgu elektrike pa je v razponu od 28 milijonov do 122 milijonov evrov.

Vse te podatke bo Gen energija zdaj upošteval pri nadaljnjih analizah, je povedal prvi mož družbe Dejan Paravan, sama potreba po dodatnem zagotavljanju rezerve v omrežju pa ga ne skrbi.

Back to top button