Posvet: V luči podnebnih razmer nujno pametno upravljanje gozda

Podnebne spremembe in tudi človekovo ravnanje z gozdom so velik izziv za preživetje gozdov. Zaradi vseh pozitivih vplivov, ki jih ima gozd, je nujno njegovo pametno upravljanje, pri tem pa je pomembno tudi medsektorsko sodelovanje, je bilo slišati na strokovnem posvetu ta teden.

“V Sloveniji imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja gozda in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a je ta pogosto preglašena z argumentom razvoja in zasledovanjem ekonomske funkcije gozda,” je o posvetu, ki so ga organizirali okoljska organizacija Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, dejala Nina Tome iz Focusa.

Kot je pojasnila v sporočilu za javnost, ki so ga poslali iz Focusa, so strokovnjaki soglasni, da potrebujemo več območij, kjer z gozdom ne gospodarimo in so prepuščena naravi, saj so izjemnega pomena za podnebje in biotsko raznovrstnost.

Gozd ima večplastne koristi, je izpostavil Matej Ogrin iz CIPRA Slovenija in pri tem navedel, da gozdovi omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščijo ogljik, zadržujejo zemljine ter so vir hrane, zdravil in surovin. Večplastne in pogosto nepredvidljive pa so tudi posledice podnebnih sprememb na gozd, zaradi katerih je ogrožena biotska raznovrstnost, zmanjšujejo se zaloge ogljika, ki jih nase veže gozd, zmanjšuje pa se tudi njegova varovalna funkcija.

“Evropa je celina degradiranih gozdov. 97 odstotkov starih gozdov smo izgubili. Več kot 70 odstotkov gozdov je istodobnih. Zadnje čase slišimo, da je v Evropi več gozdov. To je res, a so vedno mlajši. Večino smo izgubili na račun sečnje,” je opozoril Siim Kureso iz nevladne organizacije Fern.

Zato je nujna in dobrodošla zakonodaja, ki na ravni EU ureja ravnanje z gozdom, izkušnje pa so pokazale, da mora biti zavezujoča, saj se sicer ne izvaja v zadostni meri, da bi zaščitila evropski gozd ali omejila njegovo degradacijo.

Finski raziskovalec iz organizacije Environmental Paper Network Otto Miettinen je bil kritičen do neformalnega strateškega partnerstva Skupina za gozdove, v katero je poleg Finske, Švedske in Avstrije vključena tudi Slovenija. Meni namreč, da njihova prizadevanja ne gredo v smeri trajnosti in da so v ospredju predvsem spodbujanje rabe lesa, ekonomski interesi, lastniške pravice in gozdna industrija.

V Sloveniji je približno 170 gozdnih rezervatov, ki predstavljajo zgolj 0,8 odstotkov vseh gozdnih površin, vendar so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pomembno vlogo pa igrajo tudi pri blaženju podnebnih sprememb, je pojasnil Thomas Nagel iz ljubljanske biotehniške fakultete.

Kot je pojasnil Primož Simončič iz Gozdarskega inštituta Slovenije, sta od vseh drevesnih vrst pod vplivom podnebnih sprememb v slovenskih gozdovih najbolj izpostavljena bor in smreka. Gal Fidej z biotehniške fakultete pa je menil, da je najbolj optimalen model upravljanja gozda tisti, ki upošteva prilagajanje na podnebne spremembe z vnašanjem prilagojenih drevesnih vrst.

Posvet se je zaključil z razpravo o prihodnosti slovenskega gozda, v kateri so strokovnjaki poudarili potrebo po večji informiranosti zasebnih lastnikov, ki imajo v lasti 80 odstotkov vseh slovenskih gozdov, so še navedli v Focusu.

Back to top button