Poročilo: Trenutno prevladujoče prakse ohranjajo vzroke izgube biotske raznovrstnosti
Trenutno prevladujoči pogledi in prakse ohranjajo ter krepijo temeljne vzroke izgube biotske raznovrstnosti in narave, ugotavlja nedavno objavljeno poročilo preobrazbenih spremembah Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Pri njegovi pripravi je sodelovalo več kot sto strokovnjakov, med njimi tudi iz Slovenije.
Kot je danes objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor, je medvladni odbor decembra objavil dve prelomni poročili. Poročilo o preobrazbenih spremembah analizira temeljne vzroke za izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje stanja narave ter dejavnike in možnosti za uvajanje takšnih sprememb. Poročilo o prepletu pa krizo biotske raznovrstnosti umešča v širši globalni vidik prepleta petih dejavnikov: biotske raznovrstnosti, hrane, vode, zdravja in podnebnih sprememb.
“Dokument razkriva globoke medsebojne povezave med dejavniki prepleta ter poudarja, da so ločeni poskusi reševanja teh vprašanj neučinkoviti in imajo lahko tudi nasprotne učinke, saj ne upoštevajo kompleksnosti vseh dejavnikov, kar vodi do navzkrižnih ciljev in nedoslednega upravljanja. Poročilo izpostavlja tudi pomen obravnave posrednih socioekonomskih dejavnikov, kot sta prekomerna poraba naravnih virov in rast prebivalstva, ki obstoječe izzive še stopnjujejo,” so ugotovitve povzeli na ministrstvu.
Po navedbah pristojnih poročili predstavljata možne poti upravljanja krize biotske raznovrstnosti ob upoštevanju glavnih dejavnikov planetarne krize (obnova ekosistemov, bogatih z ogljikom, upravljanje biotske raznovrstnosti za zmanjšanje tveganja razvoja bolezni, podpore lokalnim prehranskim sistemom …). Tovrstne možnosti podpirajo hkratno doseganje ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030, svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal in pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Slovenija ima sicer v Medvladnem odboru za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve status države opazovalke, v preteklosti pa je že prispevala k delu odbora. Pri pripravi omenjenih poročil je sodelovala tudi Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Na ministrstvu podpirajo vključujoče in prilagodljive pristope k upravljanju svetovnih okoljskih in socialnoekonomskih kriz, vključno s krizo biotske raznovrstnosti. “Pričujoča dokumenta nas usmerjata, kako lahko v sodelovanju s partnerji dosežemo pravično in trajnostno prihodnost za vse,” so izpostavili.
