POPRAVEK: Gnojnica iz zbiralnika v Studencu pri Postojni napreduje po reki Nanoščici

Onesnaženje zaradi izlitja gnojnice, do katerega je prišlo na kmetijskem obratu v Studencu pri Postojni, se počasi pomika proti reki Pivki in Postojnski jami. Kot je za STA povedal predsednik Ribiške družine Postojna Martin Miklavec, je poleg v celoti onesnaženega potoka Koretan onesnažena še struga reke Nanoščice v dolžini štiri kilometre.

V potoku Koretan je onesnaženje pomorilo ves živelj, za Nanoščico pa v ribiški družini še ne znajo povedati, saj je voda zelo mrzla in se ribe zato držijo pri dnu struge. Več bo jasnega v naslednjih dneh, sedaj pa lahko le nadzirajo dogajanje in pobirajo poginule ribe.

Na Inštitutu za raziskovanje krasa, ki opravlja meritve v reki Pivki pred Postojnsko jamo, pričakujejo, da bo onesnaženje jamski sistem doseglo v roku dneva ali dveh. Kot je danes za STA povedal mikrobiolog Janez Mulec, onesnaženja žal ne morejo preprečiti, dobrodošle pa bodo obilnejše padavine, ki bodo razredčile onesnaženje.

“Do tega trenutka po tistem, ko smo izvedeli za ta dogodek, nismo opazili kakšnega bistvenega poslabšanja kakovosti vode, ki priteka v Postojnsko jamo,” pa je za STA danes povedal predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj in dodal, da se po onesnaženju z gnojnico začne reka Pivka zelo hitro peniti.

“Sreča je, da je trenutno zelo visok vodostaj v reki Pivki v Postojnski jami. Vendar moramo še počakati, ker ne vemo, kako hitro se to onesnaženje dejansko premika do reke Pivke in po njej,” je še dejal Batagelj. Tudi močnejše padavine, ki so napovedane ob koncu tedna, bi lahko zaradi redčenja onesnaženja precej pripomogle k temu, da do hujšega onesnaženja ne bi prišlo.

Primer onesnaženja okolja preiskujejo tudi kriminalisti, so potrdili na koprski policijski upravi. Kot so sporočili, policija vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanje okolja ter povzročitve splošne nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Policija pri tem sodeluje z več inšpekcijskimi službami in regijskim štabom civilne zaščite, o ugotovitvah kriminalistične preiskave pa bo obvestila koprsko okrožno državno tožilstvo.

Gradbeni inšpektor si je že v ponedeljek ogledal laguno, iz katere je v okolje iztekla večja količina gnojnice, so za STA potrdili na inšpektoratu za okolje in energijo. Ugotovil je, da sta bili na zemljišču zgrajeni dve zbirni laguni za gnojnico. Ena se je delno porušila. Iz nje je v celoti iztekla gnojnica. Druga laguna je prazna.

Pri pregledu dosegljivih letalskih posnetkov je bilo ugotovljeno, da sta bili laguni zgrajeni po letu 2019, za gradnjo takega objekta je bilo v času gradnje in tudi danes treba pridobiti gradbeno dovoljenje. “Pri pregledu uradnih evidenc inšpektor ni mogel dobiti podatka, da bi bilo za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje,” so na inšpektoratu zapisali v odgovoru.

Inšpekcijski postopek se nadaljuje. “Lastnici bo poslan zapisnik z ugotovitvami in poziv, da se izjasni o zadevi in dostavi dokumente, ki so pomembni za odločanje,” so še pojasnili.

Nadzor ravnanja z gnojnico določa uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, izvajanje te uredbe v zvezi z ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov pa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.

Na kmetijskem ministrstvu so za STA pojasnili, da je prvi nadzor opravil kmetijski inšpektor v ponedeljek, danes in v prihodnjih dneh mu bodo sledili še dodatni nadzori na lokaciji onesnaženja z gnojnico. Kmetijski inšpektor je po ogledu ocenil oziroma glede na videno izračunal, da je ob podrtju dela stranic lagune v okolje izteklo 1319 kubičnih metrov gnojnice.

“Iztekla gnojevka se je najprej akumulirala v izkopani jami okoli obeh lagun, nadaljevala pa v jarek, ki leži na kmetijskem zemljišču, nato čez cesto v jarek ter naprej v strugo občasnega vodotoka. Površina kmetijskega zemljišča, kjer se je iztekla gnojevka, znaša 0,29 hektara,” so na kmetijskem ministrstvu zapisali v odgovoru na vprašanje STA.

Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je za STA povedal, da pitna voda iz vodovodnega omrežja ni onesnažena. Zaenkrat pa odsvetujejo uporabo vode iz zasebnih vrtin in vodnjakov za prehrambene namene.

Back to top button