V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pravijo, da je novi način obračunavanja omrežnine prizadel številne obrtnike in podjetnike, s tem pa da so ogrožena tudi podjetja in delovna mesta. Razočarani so, da zakon, ki ga bo danes obravnaval DZ, ne zajema tudi pomoči gospodarstvu, in vlado pozivajo, naj jo zagotovi.
“Tudi malo gospodarstvo, obrtniki in podjetniki, ki predstavljajo več kot 99,8 odstotka slovenskega gospodarstva, so zaradi novega načina obračunavanja omrežnine prejeli višje položnice za elektriko. Novi sistem tako zmanjšuje konkurenčnost podjetij, s tem pa je ogrožen tudi obstoj podjetij in delovnih mest,” so danes sporočili iz OZS.
Menijo, da mora vlada sočasno poskrbeti tudi za gospodarstvo, ki daje delovna mesta več 100.000 zaposlenim.
Spomnili so na obljube odločevalcev, da bodo do konca leta 2024 pripravili interventni zakon ne samo za gospodinjstva, ampak tudi za gospodarstvo. “Žal pa so v predlogu zakona na gospodarstvo očitno pozabili. Pričakujemo, da bo vlada po vzoru pomoči za gospodinjstva pomagala tudi gospodarstvu,” je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
V zbornici opozarjajo, da obrtniki in podjetniki svoje delo opravljajo predvsem v tarifnih blokih, v katerih so stroški omrežnine visoki, svojega dela pa zaradi novega sistema ne morejo prilagoditi.
“Če bi se želeli prilagoditi, bi to pomenilo, da bi uvedli nočno delo, kar je povsem neživljenjsko. Prihaja pa tudi do situacij, ko podjetnik zaradi nejasnosti metodologije, vezano na dogovorjeno obračunsko moč, ne ve, ali lahko vklopi dodatne stroje, saj se boji, da bi s tem presegel obračunsko moč. To moti delovni proces v podjetju, hkrati pa podjetnik ne more vedeti, kolikšno kazen za presežno obračunsko moč bo moral plačati, če vklopi dodatne stroje. To vsekakor vnaša dodatno negotovost v poslovanje podjetja,” pravijo v OZS.
Ob tem menijo, da bi bil interventni zakon zgolj začasna rešitev. Edina dolgoročna rešitev za nastalo situacijo bi bila, da se uvede prejšnjo metodologijo oz. da se sistem zastavi na bolj transparenten in enostaven način, pravijo.
Po izračunih Agencije za energijo bi sicer morala imeti velika večina malih poslovnih odjemalcev na letni ravni nižje stroške omrežnine. “Podjetnikom bi svetovala, naj pregledajo stroške v nižji in višji sezoni ter na letnem nivoju pogledajo, ali je res prišlo do enormnih dvigov dvigov omrežnine, kot se navaja v zadnjem obdobju,” je v sredo ob robu energetske konference v Ljubljani dejala direktorica agencije Duška Godina.
“Naše projekcije in izračuni glede na postavljene tarifne postavke in dogovorjene moči namreč izkazujejo, da bi morala imeti velika večina malih poslovnih odjemalcev, torej podjetnikov, na letnem nivoju – kljub nihanju med višjo in nižjo sezono – nižje stroške, ” je povedala.
Za mali poslovni odjem, s priključno močjo do 43 kilovatov, sicer enako kot za gospodinjstva velja dveletno prehodno obdobje, v katerem se preseganje dogovorjene moči ne obračuna, če odjemalec dogovorjene moči ne spreminja. Od 1. januarja letos pa enoletno prehodno obdobje z oprostitvijo preseganja dogovorjene moči velja tudi za preostali poslovni odjem.
Na gospodarskem ministrstvu so STA ta teden povedali, da zakona za pomoč gospodarstvu še ne pripravljajo. “Potekajo pa pogovori z deležniki in upamo, da bomo kmalu našli ustrezno rešitev za pomoč gospodarstvu,” so dejali.
Minister Matjaž Han je razpravo o pomoči gospodarstvu napovedal za današnjo sejo vlade.
Premier Robert Golob je v ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje povedal, da so učinki novega sistema omrežnine v gospodarstvu zelo različni in da podatke pregleduje posebna delovna skupina, ki bo, ko bodo analize zaključene, tudi predlagala ukrepe. Pri tem je poudaril, da je treba biti pozoren na evropsko zakonodajo glede pomoči podjetjem.
