Osnutek podnebnega zakona v javni obravnavi

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v javno obravnavo dalo osnutek podnebnega zakona, ki bo zakoličil pot Slovenije do doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Med rešitvami so npr. priprava strateških in akcijskih dokumentov, določitev posebnega dneva za podnebje ter opredelitev finančnih instrumentov.

Namen podnebnega zakona je vzpostaviti zakonodajni okvir za sprejemanje in izvajanje politik ter ukrepov za doseganje ciljev v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na podnebne spremembe, med drugim s pariškim podnebnim sporazumom.

Cilj zakona je med drugim zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer bi do leta 2050 dosegli razogljičenje in podnebno nevtralnost, pravočasen prispevek k doseganju ciljev, ki Slovenijo zavezujejo skladno z mednarodnimi pogodbami in predpisi EU, ter povečanje odpornosti sistemov v Sloveniji na vplive podnebnih sprememb.

V 12 mesecih od sprejema zakona naj bi bila sprejeta dolgoročna podnebna strategija, ki bi za obdobje vsaj 30 let opredelila med drugim cilje podnebne politike in možne ukrepe za njihovo doseganje. Strategija bi se pregledala in po potrebi posodobila vsakih 10 let.

Kot akcijsko-strateški dokument za 10-letno obdobje je naveden nacionalni energetski in podnebni načrt. Izvajanje tega dokumenta naj bi se pregledalo na dve leti.

V okviru podnebne strategije ali ločeno bi se v letu dni po sprejemu zakona pripravila strategija prilagajanja podnebnim spremembam, ki bi prav tako za 30 let opredelil pripravo politik in ukrepov za prilaganje podnebnim spremembam, med drugim z usmeritvami za ukrepe po sektorjih.

Na podlagi strategije prilagajanja naj bi v 18 mesecih od uveljavitve zakona regionalne razvojne agencije pripravile regionalne akcijske načrte prilagajanja podnebnim spremembam z ukrepi, ki bi upoštevali posebnosti na regionalni ravni.

Skladno z odločitvijo o vzpostavitvi socialnega sklada za podnebje na ravni EU, namenjenega podpori najranljivejšim pri zelenem prehodu, je predvidena priprava socialnega načrta za podnebje, ki bi določal ukrepe in naložbe za obravnavanje vpliva zakonskih ukrepov na ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza, da se zagotovijo cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnost.

Vlada naj bi kot neodvisno znanstveno posvetovalno telo za podnebne politike ustanovila podnebni svet. V njem naj bi bilo devet neodvisnih strokovnjakov, od katerih bi štiri predlagale javne univerze, tri Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva pa nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb. Svet bi med drugim spremljal izvajanje omenjenih strateških dokumentov in dajal predloge glede ukrepov.

Uvedli bi dan za podnebje, ki bi bil glede na osnutek vsako leto tretji četrtek v septembru. Na ta dan bi DZ obravnaval podnebno ogledalo, izvajali bi se izobraževalni in promocijski dogodki na področju podnebnih sprememb, tem temam bi se posvečali tudi vsi vzgojno-izobraževalni in visokošolski zavodi.

Zakon bi tudi opredelil ukrepe za zmanjševanje količine emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisij, ter sistem trgovanja s pravicami do emisij v EU, med drugim s sistemom dražb, obveznostmi za upravljalce naprav, ki izpuščajo emisije, ter pravili za operatorje zrakoplovov in ladjarje.

Slovenija bo glede na zakonski osnutek doseganje ciljev na področju boja proti podnebnim spremembam pospeševala in spodbujala s proračunskimi sredstvi, tako iz državnega kot občinskih proračunov, s posojili z ugodno obrestno mero, z vlaganjem kapitala v podjetja, garancijami ali drugimi oblikami poroštev in z drugimi finančnimi instrumenti.

Še naprej je predvideno tudi financiranje s subvencijami ali drugimi oblikami dajanja nepovratnih sredstev iz Eko sklada ali drugih gospodarskih javnih služb, med instrumenti pa sta navedena npr. še trgovanje s pravicami do izpustov in izdaja posebnih državnih obveznic za zniževanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe, neke vrste podnebnih obveznic. Podnebni zakon bo pri tem glede na zakonski osnutek tudi podrobno opredelil vse vidike delovanje Eko sklada.

V zakonskem osnutku je omenjena tudi okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Prihodki od nje so predvideni kot namenska sredstva državnega proračuna, dajatev pa naj bi plačevali tisti, ki povzročajo onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida.

Vlada naj bi po sprejemu zakona podrobneje določila osnovo za obračun dajatve, povzročitelje onesnaževanja, način izračuna, obračunavanja, odmere in plačevanja dajatve, merila in pogoje za oprostitev plačila, vračilo že plačane okoljske dajatve ter izjeme, ko se okoljska dajatev ne plačuje.

Sodeč po zakonskem osnutku naj bi država v celoti odpravila vse proračunske odhodke in davčne izdatke, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv. Obenem naj bi v proračunih določila 37-odstotni delež odhodkov za namene prispevanja k ciljem zakona in izvajanje nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Ta obveznost bi sicer izključevala sredstva, namenjena občinam, obveznosti do skladov socialnega zavarovanja, plačila sredstev v proračun EU ter izdatke, ki nimajo neposrednega vpliva na podnebne spremembe, kot so stroški plač v javnem sektorju, tekoči transferji posameznikom in gospodinjstvom in drugi tekoči transferji, plačila obresti ter oblikovanje rezerv.

Projekti, ki prejemajo javna sredstva, in jih bo prav tako podrobneje opredelila vlada, bodo morali biti glede na zakonski osnutek zasnovani na podnebno odporen način in tako, da prispevajo k ciljem nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Posebno poglavje je namenjeno tudi pravilom ravnanja s fluoriranimi toplogrednimi plini in ozonu škodljivimi snovmi, obenem pa bodo v podnebnem zakonu opredeljene tudi zahteve za biogoriva in njihov prispevek k uresničevanju podnebnih ciljev.

Zakonske globe bi glede na težo prekrška in velikost zakonskega zavezanca po osnutku segale od 1500 pa vse do 125.000 evrov, predvideni so tudi penali za kršitelje. Ti bi bili vezani na presežne emisije toplogrednih plinov.

Zakonski osnutek je v javni obravnavi do 15. novembra, po optimističnem scenariju bi vlada zakonski predlog, kot je nedavno povedal minister Bojan Kumer, v DZ lahko poslala do konca januarja.

Back to top button