Občine po avgustovski ujmi v aplikacijo vpisale okoli 1600 plazov

Za pregled nad zemeljskimi plazovi je bila pred časom vzpostavljena aplikacija e-Plaz, kamor občine lahko, ni pa to obvezno, vnašajo podatke. Po avgustovski ujmi se je število vpisov močno povečalo, doslej jih je bilo okoli 1600. Država medtem spremlja tudi od prej znane večje plazove, med drugim plaz Stovže, ki se je usodno sprožil pred 23 leti.

K vpisom podatkov v aplikacijo e-Plaz, ki je bila vzpostavljena v okviru razvojno-raziskovalnega projekta MASPREM, je po avgustovski ujmi občine med drugim pozvala Skupnost občin Slovenije, vpis pa priporoča tudi pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor.

“Odziv je bil glede na čas pred avgustovsko ujmo pravzaprav zelo dober. Po avgustovski ujmi je bilo vpisov okoli 1600 in še prihajajo. Odziv po občinah je precej raznolik, od zelo kompletnih popisov do občin, ki niso vnesle nič,” je za STA ocenil direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec.

Vpis v aplikacijo sicer za občine ni obvezen, zato podatki ne odražajo dejanskega stanja, a vpisi geološkemu zavodu ne glede na to koristijo. “Nam vsekakor zelo koristijo zaradi možnosti vpogleda v prostorsko razporeditev zemeljskih plazov in zaradi izboljšanja oz. kalibracije preventivnih kart. Vnosi niso časovno omejeni, vpisi potekajo vsak dan, tudi na novo registrirane uporabnike beležimo dnevno,” je pojasnil Bavec.

Za ilustracijo razlike med dejanskim stanjem in poročanjem občin pa je povzel tudi rezultate terenskih pregledov geološkega zavoda v okviru priprave kart verjetnosti za nastanek plazov, ki jo izvajajo že več let.

“V 63 doslej obdelanih občinah je bilo do 15. novembra 2023 skupno evidentiranih 4977 plazov, medtem ko je bilo vpisov v e-plaz za celotno državo le 3546. Poudarjam, da v tem primeru govorimo o evidencah, ki niso povezane samo z letošnjo ujmo, pač pa s celotno zgodovino evidentiranja,” je pojasnil Bavec.

V povezavi s posledicami letošnjih ujm pa je povedal še, da njihovi geologi in hidrogeologi sodelujejo z državno tehnično pisarno pri ocenah stanja in pripravi načrta preiskav.

“Nadaljujemo tudi s pripravo kart verjetnosti nastanka zemeljskih plazov, ki bodo v pomoč pri upoštevanju te bistvene naravne danosti pri prostorskem načrtovanju. Sodelujemo tudi v svetu za obnovo in v svetu za vode, kjer se zavzemamo za to, da bo nevarnost za nastanek plazov upoštevana pri obnovi in prostorskem načrtovanju v prihodnosti,” je navedel Bavec.

Medtem pa po državi zaradi letošnjih ujm poteka tudi preventivno pregledovanje že od prej znanih večjih plazov. Strokovnjaki s področja geologije in hidrologije so si tako prejšnji teden med drugim ogledali območje Macesnikovega plazu v občini Solčava in plazu Stovže nad Logom pod Mangartom.

Kot so v zvezi s tem za STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, strokovnjaki poročili z ogledov še pripravljajo, več bi lahko bilo znano prihodnji teden. Poudarili so še, da sicer večje plazove redno spremljajo.

Mineva natanko 23 let od takrat, ko je plaz Stovže v noči s 16. na 17. november 2000 v Logu pod Mangartom terjal sedem življenj in uničil veliko infrastrukture, ki so jo obnavljali v poznejših letih.

Prvi plaz pod Stovžami se je po dolgotrajnih in obilnih padavinah sprožil 15. novembra 2000, nato pa se je nad območjem plazenja prvega plazu sprožil drugi, večji. Gmota je kritično točko zasičenosti z vodo dosegla v noči s 16. na 17. november 2000 in blatno-gruščnati tok je dosegel vas Log pod Mangartom, kjer je zahteval sedem smrtnih žrtev.

Zemeljska plazova iz doline Mangartskega potoka sta takrat odnesla tudi okoli 150 metrov regionalne ceste Bovec-Predel, več odsekov ceste, ki vodi na Mangartsko sedlo, ob tem sta bila uničena dva mostova ter vodno zajetje za HE Log. Popolnoma uničenih je bilo šest stanovanjskih in gospodarskih objektov, poškodovanih pa še več.

Back to top button