Vode bo treba v prihodnje urejati sonaravno, je na današnjem posvetu v Ljubljani poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Takšne rešitve so po njegovih besedah praviloma celo cenejše. Kot je dodala direktorica direkcije za vode Neža Kodre, gre pri sonaravnem urejanju voda za dolgo znane in preverjeno učinkovite rešitve.
Slovenija urejanju voda dolgo ni namenila niti pozornosti niti finančnih sredstev, kar je vodilo v zanemarjanje ukrepov in zmanjšanje vodarske stroke, je na posvetu v organizaciji direkcije za vode poudaril Novak. “Vodi smo vzeli prostor,” je opozoril.
Po lanskih ujmah je temu področju po njegovih besedah spet namenjene več pozornosti in sredstev, zelo pomembno pa bo doseči družbeni dogovor o načinu dela in oblikovanju dolgoročnih rešitev. Te bodo lahko učinkovite le, če bodo temeljile na naravi, je poudaril.
“To pomeni pustiti vodi prostor. Seveda je najenostavneje narediti betonske kanale in s tem vodo na hitro pomakniti naprej, vendar to pomeni le prestavitev poplavne ogroženosti nižje po toku,” je dejal. Obenem s tem uničujemo habitate.
Kot je poudaril, je s sanacijo po lanskih ujmah zelo zadovoljen: “Vse vodotoke smo spravili v stanje vnovične pretočnosti. Tudi ob poplavah so ta območja zdaj v normalnih pogojih varna. Več kot 800 kilometrov vodotokov je urejenih na način, da so spet v normalnem pretočnem stanju. To je bil izreden napor.”
Veseli ga, da so tudi lastniki kmetijskih in drugih zemljišč na prizadetih oziroma bolj ogroženih območjih zdaj bolj razumevajoči do zaščitnih ukrepov. Na naravi temelječe rešitve namreč več poudarka namenjajo urejanju voda v zgornjem toku, kar zmanjša potrebo po gradnji zadrževalnikov na kmetijskih zemljiščih, čeprav povsem brez njih ne gre, je pojasnil.
K sonaravnemu urejanju voda je pozvala tudi direktorica direkcije za vode Kodre. Ker se interventni ukrepi zaključujejo in vstopamo v obdobje prenove, je po njenih besedah prav, da si vzamemo strateški premislek, kako oblikovati dolgoročne ukrepe.
Kot je poudarila, sonaravno urejanje voda prinaša nadgradnjo starih inženirskih tehnik, ki jih vodarji poznajo že več stoletij. Direkcija že izvaja številne ukrepe z na naravi temelječimi rešitvami.
Stališča o urejanju voda so različna, zato je nujen dialog. “Pomembno je namreč izboljšati razumevanje med različnimi strokovnjaki, kar bo pripomoglo k oblikovanju optimalnih rešitev,” je dodala.
Generalna direktorica direktorata za prostor in graditev na ministrstvu za naravne vire in prostor Nataša Bratina je v panelni razpravi pozvala k širšemu zavedanju, da na nekaterih območjih ni mogoče prebivati. “Na tem področju bo še veliko slabe volje, a vsi tisti, ki so doživeli lansko katastrofo, se gotovo zavedajo pomena zaščitnih ukrepov,” je dejala.
Po mnenju Mihaela Jožefa Tomana z ljubljanske biotehniške fakultete dinamiko naravnih procesov jemljemo premalo resno. Zdi se, da skušamo z ukrepi zagotoviti trajnost v prostoru, kar pa ni mogoče. Kolikor je mogoče, se moramo prilagoditi vodni poti, je dejal. “Pestrost narave bi morali vgraditi v rešitve,” je pozval.
Generalna direktorica direktorata za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor Katarina Groznik Zeiler je kot veliko težavo izpostavila to, da se naravo pri iskanju rešitev velikokrat obravnava kot oviro. Izpostavila je tudi številne uspešne projekte slovenskih strokovnjakov. “Ugotoviti moramo, kako to, kar nam uspeva v projektih, prenesti v redno delovanje,” je dejala.
V razpravi so med drugim govorili tudi o urejanju hudournikov. V Sloveniji jih ni malo in zahtevajo poseben pristop, sicer lahko naredimo več škode kot koristi, je dejal Jože Papež iz podjetja Hidrotehnik.
