Na sedežu stalnega sekretariata Alpske konvencije v Bolzanu v Italiji je od ponedeljka do danes potekalo zasedanje stalnega odbora Alpske konvencije, drugo v času slovenskega predsedovanja konvenciji. Nosilna tema zasedanja, ki ga je vodil Emil Ferjančič, je bila biotska raznovrstnost, je objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor.
Slovensko predsedstvo je prisotnim predstavnikom pogodbenic Alpske konvencije in njenih opazovalk na tokratnem zasedanju predstavilo svoje dosedanje aktivnosti, vključno s poročilom z mednarodne konference Šole za podnebne ukrepe v Alpah, ki je bila izvedena v okviru prioritete predsedovanja Izobraževanje za podnebne spremembe.
V sklopu prioritete Kakovost življenja so bili predstavljeni tehnično poročilo s področja kakovosti življenja in izsledki vsealpske raziskave o kakovosti življenja, v kateri je sodelovalo več kot 3000 anketirancev.
Področju biotske raznovrstnosti sta bili namenjeni dve točki dnevnega reda; prva je bila posvečena aktivnostim slovenskega predsedovanja, vključno s pripravami na mednarodno konferenco, ki bo v Sloveniji potekala v juniju 2024, druga pa širši tematiki biotske raznovrstnosti kot aktivnosti večletnega programa dela Alpske konvencije.
Zbrane je nagovoril tudi Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, ki vodi delovno skupino za velike zveri in prostoživeče parkljarje v Alpah.
Stalni odbor je med drugim obravnaval tudi priprave na tako imenovani Alpski teden, ki ga v Sloveniji jeseni 2024 pripravljajo deležniki Alpske konvencije. Dogodek sodi že v sklop predpriprav na Alpsko konferenco, ki jo bo ministrstvo za naravne vire in prostor gostilo januarja 2025 na Brdu pri Kranju.