Župani so na današnji seji sveta savinjske regije v Rogaški Slatini med drugim potrdili uvrstitev 30 projektov v sklopu dogovora za razvoj regij v finančni perspektivi do leta 2027, potem ko je razvojni svet vzhodne kohezijske regije v začetku julija za savinjsko regijo potrdil dokončno izpogajano kvoto v višini 57,8 milijona evrov.
Svet je že na marčni seji potrdil ključ delitve kvote med območnimi razvojnimi partnerstvi, z nekaj manjšimi popravki pa naj bi zdaj skoraj 13,9 milijona evrov oziroma skoraj četrtina vseh sredstev pripadla šaleškemu, skoraj 13,2 milijona celjskemu območju, slabega 12,8 milijona Obsotelju in Kozjanskemu, Spodnji Savinjski dolini 10,6, Dravinjski dolini pa 5,2 milijona evrov.
Še dobra dva milijona evrov bosta dodeljena Regionalni razvojni agenciji Savinjska za projekta Podjetno nad izzive v Savinjski regiji (PONI) in Regijski centri mobilnosti (RCM) ter za izdelavo Regijske celostne prometne strategije (RCPS).
Kot je po seji povedal predsednik sveta Savinjske regije in razvojnega sveta Branko Kidrič, sicer župan Rogaške Slatine, je 30 projektov razvrščenih v pet predvidenih sklopov ter predstavljajo prioritete naslednje finančne perspektive.
“Največ, kar 11, je projektov s področja zelene infrastrukture, večinoma povezanih z oskrbo z vodo, gradnjo kanalizacije, dva pa sta povezana s podjetniškima inkubatorjema. Nekaj je tudi projektov, ki jih bo vodila direkcija za infrastrukturo na področju gradnje oziroma nadaljevanja gradnje kolesarskih povezav,” je dejal Kidrič.
Pristojna ministrstva bodo pred dokončnim podpisom dogovora najprej preverila izvedljivost projektov, župani pa si želijo, da bi nadaljnje aktivnosti stekle čim prej in bodo občine lahko čim prej prišle do evropskega denarja.
Kot je dodal Kidrič, si občine že nekaj let prizadevajo za to, da bi bil ta denar na voljo tudi za kakšna druga področja, a ves čas prejemajo odgovor, da je to v skladu z odločitvijo Evropske komisije mogoče samo za pet vnaprej določenih sklopov ter da je država na to imela zelo malo vpliva.
“Župani smo mnenja, da se je treba boriti tudi za vključitev dodatnih vsebin, saj že zadnjih skoraj 18 let gradimo podobne projekte. Prioritete občin so zdaj tudi na nekaterih drugih področjih, a žal tudi v tej finančni perspektivi nismo dočakali sprememb,” je dejal Kidrič, ki se zaveda, da je bilo pri pripravi seznama tudi nekaj nezadovoljstva, zlasti pri manjših občinah.
Po besedah direktorice RRA Savinjska Barbare Stopinšek je največ sredstev namenjenih za gradnjo vodovodov in gradnjo kanalizacijskega omrežja, ostali denar pa bo namenjen projektom podjetniških inkubatorjev, zeleni infrastrukturi ter državnim kolesarskim povezavam.
“Zagotovo vsi projekti, ki so jih občine načrtovale, niso vključeni v dogovor. Bodisi zanje ni bilo dovolj denarja ali pa niso izpolnjevali pogojev. Usklajevanje je bilo zelo zahtevno, nekaj projektov je izpadlo. Žal tri občine niso mogle prijaviti nobenega in upam, da se jim bomo s kakšnimi drugimi projekti lahko oddolžili tako na državni kot na regijski ravni,” je dodala Stopinšek.
Svet regije je na današnji seji sicer sprejel še sklepa s področja priprave regionalnega prostorskega načrta. Tako je RRA Savinjska pooblastil za vodenje postopkov priprave omenjenega načrta, za sprejem predvidenega v naslednjih štirih letih, ob tem pa so potrdili še sofinanciranje izdelave načrta, za katerega naj bi 60 odstotkov prispevala država, ostali denar pa občine.
“Čeprav glede na izkušnje pri potrjevanju občinskih prostorskih načrtov dvomimo v izvedljivost tega projekta v relativno kratkem času, smo se kljub grenkemu priokusu odločili, da sklep potrdimo,” je še dodal Kidrič.
