Na posvetu o pripravi nacionalnega programa za kritične mineralne surovine

Zanesljiva in trajnostna oskrba s kritičnimi mineralnimi surovinami je vse pomembnejša, kar je z uredbo potrdila tudi Evropska komisija, so izpostavili na današnjem posvetu v Ljubljani. Udeleženci so prispevali tudi pripombe na osnutek Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine, ki ga pripravlja Geološki zavod Slovenije.

Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je pozdravil odločitev vlade, da področju kritičnih mineralnih surovin nameni primerno znanje in sredstva, saj Slovenija te surovine ima. “V Sloveniji bomo po dolgih letih znova raziskovali mineralne surovine in prepričan sem, da bomo še rudarili,” so ga na zavodu povzeli v sporočilu za javnost.

Marko Maver z ministrstva za naravne vire in prostor je izpostavil, da se mora Slovenija opredeliti do evropske vizije o samooskrbnosti in do načina uresničevanja zahtev Bruslja na tem področju. “V luči zelenega prehoda se poudarja samooskrbnost na področju kritičnih surovin s ciljem zmanjševanja odvisnosti. Z vsebinsko dovršenim raziskovanim programom lahko Slovenija prispeva svoj delež k evropski samooskrbnosti s kritičnimi mineralnimi surovinami,” je dejal.

“Kritične mineralne surovine so zaradi napetih geopolitičnih razmer vedno bolj aktualne, zato moramo povečati oziroma zagotoviti zanesljivo oskrbo s surovinami, da bomo zmanjšali svojo odvisnost, recimo od Kitajske,” je dodala Mateja Mlakar Papič z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

EU trenutno 98 odstotkov potrebnih redkih zemeljskih elementov uvozi s Kitajske, kar jo postavlja v skrajno ranljiv položaj, je opozorila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. “Naš prehod v trajnostno prihodnost zahteva zanesljivo oskrbo z mineralnimi surovinami, kar je tudi ključno za zanesljivost proizvodnje,” je dejala.

V Sloveniji po besedah Gorazda Žibreta z geološkega zavoda poznamo 215 rudišč in rudiščnih pojavov. Ker pa ne poznamo dovolj podpovršja, globljega od 100 metrov, bo nacionalni raziskovalni program zagotovo pripomogel k večji raziskanosti podpovršja, je povedal.

Slovenija mora tako kot druge države EU program pripraviti do maja letos.

Posvet so pripravili Geološki zavod Slovenije, ministrstvo za naravne vire in prostor ter GZS.

Back to top button