
Za krepitev gospodarstva sta potrebna dvig produktivnosti in debirokratizacija, so se strinjali udeleženci današnjega pogovora v organizaciji gospodarskega foruma SDS. Opozorili so na padanje samooskrbe z živili in višanje davkov.
Dejstvo je, da je v zadnjih štirih letih gospodarstvo doživelo veliko velikih pretresov, od pandemije covida-19 in težav v dobavnih verigah do izbruha vojne v Ukrajini, je spomnil nekdanji gospodarski minister in predsednik odbora za gospodarstvo pri strateškem svetu SDS Zdravko Počivalšek.
Naloga vlade, politike, strokovne javnosti in predstavnikov gospodarstva bi zdaj morala biti, da se ustvari stabilne, predvidljive in gospodarstvu ugodne pogoje. “Vzpostaviti je treba sistem, ki bo omogočal, da bomo na strese odgovorili hitro, učinkovito, da bomo naslavljali prave in pa specifične potrebe gospodarstva,” je dejal Počivalšek.
Ob tem je opozoril, da se na eni strani ne sme zatirati gospodarstva z dodatnimi davki, ko so stresi na trgu, na drugi strani pa ni potrebe, da bi mu dodatno pomagali, ko so razmere dobre.
Temeljni izziv gospodarstva je za Počivalška dvig produktivnosti. Za ohranitev obstoječega standarda bi bila, tudi glede na demografske kazalnike, po Počivalškovi oceni potrebna stopnja rasti produktivnosti več kot devet odstotkov na leto.
Za naslavljanje izzivov gospodarstva bi bilo po besedah večkratnega gospodarskega ministra treba iti v smeri debirokratizacije. Na slednjo je opozoril tudi davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS Ivan Simič.
Simič je ob tem pesimistično ocenil, da ni veliko možnosti, da bi se kaj zgodilo na področju debirokratizacije. Trenutna vlada v dveh letih ni nič naredila na tem področju, premalo pa je tudi opozoril s strani gospodarstva, je opozoril. “Ljudje se bojijo zato, ker če se bodo izpostavili, bodo imeli težave, saj se bodo spravili na njih, dobili bodo kazni in tako naprej,” je dejal Simič.
Da se gospodarstva premalo sliši, je ocenil tudi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Strinjal se je tudi z ugotovitvijo, da je treba dvigniti produktivnost.
Odgovor na to, kdaj bomo lahko s plačami financirali še zdravstvo in šolstvo ter tako naprej, bomo po prepričanju Šušteršiča imeli takrat, ko bo produktivnost dovolj visoka za vse to.
S številnimi izzivi se zadnjih nekaj let sooča tudi živilskopredelovalna industrija. Predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec je ob tem pojasnil, da imamo v Sloveniji nekatere segmente, ki so dovolj samooskrbni. Ga pa bolj skrbi dejstvo, da samooskrba pada, kar sam pripisuje predvsem nespametni in nekosistentni kmetijski politiki.
Živilskopredelovalni industriji je škodo povzročil tudi popis cen košarice osnovnih živil. V industriji so se več let trudili, da so pozornost s cen preusmerili na poreklo živil, z uvedbo košarice pa se je pozornost ponovno preusmerila v cene, posledično se je povečal dampinški uvoz, je izpostavil Krivec.
Poleg prehranske samooskrbe se Slovenija sooča tudi z izzivi glede energetske samooskrbe. Kot je opozoril predsednik uprave Elesa Aleksander Mervar, ima Slovenija veliko težave s tem, da navidezna situacija deluje lepša, kot je dejanska.
“V tem trenutku se v Sloveniji ne gradi niti ena večja investicija v proizvodnjo elektrike, vse je skoncentrirano na razpršenih obnovljivih proizvodnih virih,” je dejal. Ob tem je poudaril, da trenutno na svetu ni države in tehnologije, ki omogoča delovanje elektroenergetskega sistema izključno na obnovljivih virih energije.