Na okrogli mizi za trajnostni princip tudi v mednarodnih pogodbah

Države članice EU so si zastavile ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, a kot so menili govorci na današnji okrogli mizi, je nujno ta prizadevanja razširiti izven meja. EU bo morala izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire.

“Treba je paziti, kakšno blago se uvaža,” je na dogodku v organizaciji Zveze potrošnikov Slovenije, Evropske potrošniške organizacije BEUC in Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji dejal direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda. Unija sama nima lastnih virov za izvedbo zelenega prehoda, je dejal in dodal, da mora pri uvozu blaga paziti na njegov ogljični odtis.

Okoljski znanstvenik Žiga Malek je postregel s podatkom, da Evropejci porabimo 60 odstotkov površja EU še izven njenih meja, med drugim za pridelavo kmetijskih proizvodov, lesa, gume,… “EU je odgovorna za 876.000 hektarjev izsekanega gozda v Braziliji zaradi uvoza soje od leta 2013,” je bil konkreten.

Pri zelenem prehodu po njegovem mnenju ne sme iti za vzdrževanje evropskega načina življenja. “Evropejci smo zelo potratni, radi s prstom kažemo na Američane, a smo pri marsičem morda še hujši,” je dejal. Smo denimo največji porabniki kave in kakava, prav tako pojemo veliko banan, vse to pa se lahko prideluje le na območjih z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in kjer pogosto prihaja do konfliktov z izsekavanjem gozdov, je opozoril.

Tudi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je menila, da moramo potrošniki zaradi klimatskih sprememb, ki smo jim priča tudi v Sloveniji, spreminjati svoje nakupovalne navade in upoštevati svoj ogljični odtis. A kot zadnji člen v verigi za prehod na bolj trajnosten življenjski slog potrebujemo preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire, je prepričana.

Vodja sektorja za trgovinsko politiko na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tatjana Košir je predstavila vlogo, pomen in aktivnosti Slovenije pri sooblikovanju skupne trgovinske politike EU. Slovenija pri usklajevanju sporazumov o prosti trgovini, ki jih EU sklepa s tretjimi državami, aktivno sodeluje, je zagotovila. Zavzema se za celovite trgovinske sporazume z močnim poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju, je dodala.

Svetovalka za mednarodne zadeve pri Evropski potrošniški organizaciji BEUC Lea Auffret je opozorila, da se trgovinski sporazumi po definiciji sklepajo za liberalizacijo mednarodne trgovine in zato sami po sebi v resnici ne morejo prispevati k zmanjšanju trgovine z izdelki, ki so škodljivi za okolje. Po drugi strani so pri BEUC ugotovili, da pravila EU za dostop uvoženih izdelkov in hrane na njen trg niso skladna s cilji zelenega prehoda, je opozorila.

“Čas je, da se začnemo pogajati o trajnostnem elementu, ko gre za dogovarjanje o trgovinskih sporazumih,” je pozvala Auffret. Generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar pa je dodala, da je trajnostni vidik sporazumov nujen tudi v luči perečih klimatskih sprememb. “Na mrtvem planetu trgovine ni,” je bila nazorna.

Predsednica in strokovna sodelavka društva Focus Živa Kavka Gobbo je opozorila na neusklajenost med evropskim zelenim dogovorom in evropskimi politikami. Ob tem pa se še vedno pričakuje od potrošnika, da bo v trgovini na podlagi določene nalepke znal izbrati izdelek z manjšim ogljičnim odtisom. “To je v bistvu nemogoče,” je menila. Slovenski potrošnik o sebi meni, da je zelo trajnosten, a praksa kaže, da to ni res, je dodala.

Kot primer je izpostavila kavo. Pri trajnostno pridelani kavi, ki ima ekološki certifikat, je trikrat manj emisij kot pri konvencionalno pridelani kavi, a še vedno v večini kupujemo slednjo, ker je pač cenejša, je dejala. Sama meni, da bi morali najprej razmisliti, koliko kave potrebujemo, potem pa kupovati takšno, ki je kakovostna in trajnostna. Kajti v nasprotnem primeru bo tako draga, da si je ne bomo mogli več privoščiti, je menila.

Podobne razprave o združljivosti trgovinske politike z zelenim dogovorom potekajo tudi v drugih članicah EU in BEUC bo na tej podlagi v imenu svojih članic, tudi Zveze potrošnikov Slovenije, podala predloge, kako lahko Evropska komisija in Evropski parlament za obdobje 2024-2029 uskladita trgovinsko in trajnostno politiko.