Medtem ko raziskava nevladnih organizacij ugotavlja poslabšanje odprtosti proračunskega procesa v Sloveniji, ministrstvo za finance ocenjuje, da je pri tem v zadnjih letih doseglo napredek. Med izzivi za večje sodelovanje javnosti je pomanjkanje interesa za “dolgočasne” številke, so ugotavljali na okrogli mizi ob predstavitvi raziskave.
Ocene Slovenije po lanski raziskavi Open Budget Survey ameriške nevladne organizacije International Budget Partnership, ki jo je za Slovenijo izvedla Transparency International Slovenija, so se v primerjavi z letom 2021 poslabšale v vseh treh kategorijah: pri transparentnosti proračuna s 66 na 64 točk, pri sodelovanju javnosti z 11 na devet točk in pri nadzoru nad proračunom s 83 na 78 od 100 točk. Meja za primernost postopkov je postavljena pri 61 točkah.
Ministrstvo za finance je v zadnjih letih začelo objavljati sprotne podatke o prihodkih in izdatkih državnega proračuna na posebni spletni strani proracun.gov.si, pripravlja tudi t. i. proračun za državljane. Ta na dveh straneh z ilustracijami in številkami pojasnjuje, za kaj se denar porablja in na kakšen način se zbira, kako se gibljejo sredstva v vseh 11 proračunskih skladih, po prejemnikih in višini pomoči so objavljeni vsi podatki o izplačilih pomoči po lanskih poplavah, je na okrogli mizi, ki jo je ob predstavitvi raziskave danes v Ljubljani pripravil Transparency International Slovenija, dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. Stvari se izboljšujejo, ocene pa so ob vsaki raziskavi slabše, jo čudijo ugotovitve nevladnikov.
Glede priporočila, naj ministrstvo na spletu objavi preliminarni proračunski izkaz, je dejala, da se to že izpolnjuje, saj je bil v začetku aprila objavljen odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za triletno obdobje. O vključevanju javnosti v pripravo proračuna je dejala, da je ta odlok pripravljen v 10 dneh, potem ko statistični urad konec marca objavi podatke o realizaciji proračuna preteklega leta, tako da so roki razmeroma kratki, deležnikov pa precej.
Glede priporočila, da se uvede pilotni mehanizem za vključevanje javnosti, posebej ranljivih skupin, bi na ministrstvu želeli konkretne predloge, kako naj bi se to izvajalo. Že sedaj so usklajevanja z deležniki, tudi nevladnimi organizacijami, pri pripravi posameznih zakonov, je dejala in med drugim zavrnila tudi očitke o odsotnosti javne razprave o makroekonomskih okvirih – te vlada privzame od urada za makroekonomske analize in razvoj, ki jih pripravi neodvisno na podlagi svojih napovedi.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je dejal, da raziskava sovpada s tem, kar počnejo neodvisne fiskalne institucije. Kot pomemben dosežek teh je izpostavil skrb za povečanje transparentnosti proračunskega načrtovanja in menil, da bi bilo smiselno, da bi raziskava ugotovitve teh institucij upoštevale.
Kračun osnovno težavo fiskalne politike vidi v “informacijski asimetriji” – na eni strani so dobro poučeni posamezniki in institucije, kot sta vlada in DZ, ki točno poznajo vzroke in posledice odločitev, ki se skrivajo za določenimi številkami, na drugi strani pa je širša javnost, ki v proračunskih dokumentih vidi množico številk in jo stvar začne zanimati šele takrat, ko sama čuti posledice. Zato bi bilo pomembno vzbuditi zanimanje javnosti, kaj konkretno proračunske številke pomenijo, je dejal.
Med vzroki za poslabšanje ocene v zadnjih letih vidi obdobje epidemije, ko so se ukrepi sprejemali hitro, z malo javne razprave, mnogi so bili splošni in vsi niso bili povezani s samo krizo. “Ampak to so bile izjemne okoliščine, ki so verjetno vplivale na nekoliko nižjo transparentnost proračunskega delovanja,” je ocenil Kračun.
Direktorica in ustanoviteljica Policy Lab Ajda Pistotnik, ki je raziskavo Open Budget Survey za Slovenijo izvedla leta 2021, je med drugim opozorila, da je poleg same objave dokumentov pomembno, kako so ti dostopni in berljivi. Izziv sodelovanja z javnostjo ni samo na ministrstvu za finance in glede proračunskih dokumentov, je menila in dodala, da bi bilo treba najti način za vključitev zainteresirane javnosti.
“Če gledamo na proračun z računovodskega vidika, je to lahko zelo duhamorno. Ampak če nanj gledamo z vsebinskega vidika, gre za vprašanje razvoja družbe, za vprašanje, kaj bomo s finančnimi sredstvi spodbujali, torej za strateške odločitve javnih institucij oz. države,” je poudarila pomen večjega zanimanja ljudi za pripravo proračuna.
“Ne gre za dolgočasne številke. To je naš denar,” je poudarila tudi Jazbec in povedala, da so na zgibanko o tem, kako se zbirajo prihodki proračuna in za kaj se porabijo, ki so jo poslali 40.000 gospodinjstvom, prejeli en odziv.
