Na nekdaj pomembni reški železnici po 150 letih le malo vlakov

S slovesnostjo in premierno projekcijo filma se bodo v Ilirski Bistrici danes spomnili 150-letnice delovanja železniške proge Pivka-Ilirska Bistrica-Opatija-Reka. Ta je korenito spremenila življenje ljudi v okolici ter bila skozi zgodovino ključna za razvoj in povezovanje mest in regij, danes pa po njej vozi le malo vlakov.

Prvi vlak je po progi zapeljal 25. junija 1873. 150 let po izgradnji pa ta 55 kilometrov dolg odsek Južne železnice Dunaj-Trst med Pivko in Reko predstavlja predvsem pomemben del tehniške in kulturne dediščine, pojasnjujejo na TIC Ilirska Bistrica.

Proga in kraji ob njej so se razvijali vse do osamosvojitve Slovenije, od leta 1991 pa počasi izgublja pomen. Nekdaj je po njej dnevno peljalo od pet do šest tovornih vlakov, zdaj pa le še eden do največ dva na mesec.

Na ilirskobistriškem območju so prepričani, da bi železniška povezava med Slovenijo in Hrvaško po vstopu slednje v schengensko območje lahko znova zaživela, a potrebna je temeljita prenova proge in železniške postaje v Ilirski Bistrici.

Medtem ko je Hrvaška svoj del proge od Reke do mejne postaje Šapjane že v celoti obnovila, se je na slovenski strani zamaknila rekonstrukcija ilirskobistriške postaje, ki je bila sicer napovedana v začetku letošnjega leta. Tirno in peronsko infrastrukturo naj bi posodobili do leta 2026.

Obletnico izgradnje železniške proge Pivka-Ilirska Bistrica-Opatija-Reka zaznamujejo na pobudo Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica ob podpori Občine Ilirska Bistrica. Dogodek so sooblikovali Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Turistična zajednica Matulji.

Na slovesnost, ki se bo začela ob 19. uri na železniški postaji v Ilirski Bistrici, se bodo udeleženci iz Ljubljane z vlakom pripeljali do Ilirske Bistrice. Sledila bosta premierno predvajanje dokumentarno-igranega filma Reška proga ter ogled razstave o gradnji in vplivu železnice na razvoj ilirskobistriškega območja.

Pod film se podpisujeta režiser Aleksander Kušlan in scenarist Danijel Cek.

Preverite tudi
Close
Back to top button