Na konferenci Urban Future v Rotterdamu tudi o krožnem gospodarstvu

Krožno gospodarstvo predstavlja osem odstotkov svetovnega gospodarstva, v Sloveniji pa o tem ni natančnih podatkov. Na področju “krožnosti” je slovensko gospodarstvo najboljše pri proizvodnji plastike ter kovinski in lesnopredelovalni industriji, zaostaja pa predvsem v gradbeništvu, je bilo slišati na posvetu v okviru konference Urban Future.

Kot je na posvetu z naslovom Kako Slovenija znižuje emisije v grajenem prostoru v okviru konference Urban Future dejala predstavnica Zavoda za gradbeništvo (ZAG) Dragica Marinič, gradbeni sektor v EU pobere največ virov. Podobno pa je tudi v Sloveniji. Skoraj polovico vsega izkopanega materiala v Evropi porabi gradbeništvo, poleg tega pa tudi 30 odstotkov energije in 30 odstotkov vode. Od tega gre večinoma za pitno vodo, je poudarila. Zato je zelo pomembno, da na področju gradbeništva naredimo velik preskok v krožno, je dejala.

Posvet v Rotterdamu se je nadaljeval s predstavitvijo uspehov nekaterih slovenskih občin na področju krožnega gospodarstva, v popoldanskem delu pa je bilo govora predvsem o uporabi okolju prijaznih materialov, kjer ima Slovenija številna uspešna podjetja.

Mednarodne konference, ki jo je od torka do petka pripravila platforma Urban Future, se udeležuje 70 predstavnikov iz 35 slovenskih podjetij in institucij. Slovenska delegacija se je udeležila konference, dveh poslovnih forumov med slovenskimi in nizozemskimi podjetniki, podjetniki pa bodo imeli tudi številna poslovna srečanja z nizozemskimi podjetji, institucijami in odločevalci. V programu je tudi ogled primerov dobrih trajnostnih praks ter seznanitev z najnovejšimi trendi in inovacijami pri prilagajanju na podnebne spremembe in preobrazbe mest v trajnostna.

Konferenca velja za največji in najbolj interdisciplinaren urbani dogodek v Evropi ter za stičišče najnaprednejših trajnostnih tehnologij, inovativnih urbanih projektov ter ambicioznih investitorjev in partnerjev. Platforma je pomembna za srečanje mestnih voditeljev, strokovnjakov za pametna mesta, vladnih predstavnikov, upravljavcev infrastrukture, vodilnih industrijskih menedžerjev in strokovnjakov na področju trajnostne gradnje in pridelave hrane, energetike in mobilnosti s celega sveta. V sklopu letošnje konference bo poleg zelenih inovacij poudarek tudi na družbenih inovacijah ter osebnostni rasti voditeljev sprememb. Prihodnje leto bo konferenca v poljskem Lodžu, med najresnejšimi kandidati za gostitev konference v letu 2026 pa je tudi Ljubljana.

Obisk slovenske delegacije na konferenci so organizirali gospodarsko in zunanje ministrstvo ter Javna agencija Spirit Slovenija v sodelovanju s slovenskim partnerjem konference, inštitutom TVG, Štajersko gospodarsko zbornico – SRIP Krožno gospodarstvo in Slovensko-nizozemske poslovne platforme.

Back to top button