Na GZS o razogljičenju slovenske industrije

Slovenska energetsko intenzivna industrija ima načrte za prehod v brezogljično delovanje, potrebuje pa podporo države med drugim v obliki zagotavljanja elektrike po konkurenčnih cenah in odpravi ovir, so ugotavljali na seji strateškega sveta GZS za energetski prehod. Ministrstvi za gospodarstvo in energetiko sta napovedali podporo.

“Slovenija ima po našem mnenju še veliko neizkoriščenega potenciala na področju proizvodnje električne energije, zato ne vidimo težav, zakaj energetsko intenzivni industriji ne bi zmogli zagotoviti zadostnih in cenovno konkurenčnih virov. Predvsem pa je obstoj te industrije pomemben zato, da ne bomo uvažali ‘umazanih’ materialov iz drugih koncev sveta in se sprenevedali, da smo s tem naredili nekaj dobrega za okolje,” je, kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Strateški svet GZS za energetski prehod je v razpravi med drugim ugotovil, da ima industrija načrte, vizijo in tudi projekte za prehod v brezogljično delovanje, do leta 2030 bo 20 energetsko intenzivnih podjetij v razogljičenje vložilo več kot 450 milijonov evrov.

Ugotovili so tudi, da si gospodarstvo aktivnega dialoga z odločevalci ter podporo vlade za izvedbo aktivnosti v smeri zelenega prehoda. Zato si strateški svet želi ozaveščanja splošne javnosti o nujno potrebnih investicijah v energetsko infrastrukturo in v dodatne vire energije, kar da bi Sloveniji zagotovilo energetsko neodvisnost.

Med zaključki je tudi, da so ozka grla pri razogljičenju predvsem financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja.

Na seji so predstavili študijo, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, izdelala pa GZS, v kateri so analizirali potenciale slovenske industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je po navedbah GZS za letos napovedal razpis za sredstva za dekarbonizacijo industrije v vrednosti 42 milijonov evrov. Izpostavil je odvisnost evropske industrije od izdelkov in materialov, ki so bili izdelani v Sloveniji, vendar želi ministrstvo s spodbudami povečati delež končnih proizvodov, ki bodo produkt slovenskega znanja in dizajna, ter zeleni prehod izkoristiti za kakovostno spremembo strukture slovenskega gospodarstva.

“Denarja, ki ga bomo namenili za pospeševanje okoljskih politik, ne bo malo in velik del bo na voljo gospodarstvu,” je napovedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Pozdravil je dialog v okviru strateškega sveta za energetski prehod, saj lahko ministrstvo pridobi informacije, kaj gospodarstvo potrebuje na področju zelenega prehoda, in prilagodi razpise.

Direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS Petra Prebil Bašin je predstavila rezultate poglobljenih intervjujev z energetsko intenzivnimi podjetji v Sloveniji, ki menijo, da je še veliko potenciala za zmanjševanje porabe električne energije, in sicer z razvojem krožnega gospodarstva, novih tehnologij in z zajemom ogljika. Pri izvedbi tega pa kot ključne ovire vidijo javno mnenje, ki odpadke še vedno ne prepozna kot surovine, nejasno zakonodaja in omejitve ter dolgotrajne postopke pri umeščanju novih tehnologij v prostor.

Back to top button