Socialni partnerji se bodo po poletnem premoru v petek vrnili za mizo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), med prvimi izzivi, ki jih čakajo, pa bo sveženj predlogov davčnih sprememb. Vlada želi z njimi izboljšati okolje za razvojne kadre, okrepiti konkurenčnost gospodarstva in odpraviti nekatere nepravičnosti, a gospodarstva še ni prepričala.
Vlada je sveženj predlogov davčnih sprememb potrdila konec avgusta. Med najbolj izpostavljenimi ukrepi je tisti, po katerem bi z namenom privabljanja kadrov iz tujine uvedli ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep bi veljal za Slovence in tuje državljane, možno bi ga bilo koristiti do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom zaposlitve ni bil rezident Slovenije in da bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače.
Za spodbuditev lastništva delavcev v podjetjih naj bi po predlogu olajšali nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z nekaterimi predlaganimi ukrepi pa bi tudi odgovorili na izzive zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. Med predlaganimi ukrepi je med drugim zamik izračuna davčne obveznosti od tovrstnih dohodkov od nagrajevanja z delnicami in deleži ter posredno s tem tudi nastanka obveznosti za plačilo socialnih prispevkov.
Med predlogi za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in za povečanje pravičnosti davčnega sistema so možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance. Meja za obvezni vstop v sistem DDV se bo po predlogih zvišala na 60.000 evrov.
S predlaganimi davčnimi spremembami se posega tudi v določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.
Med drugimi ukrepi je predviden dvig stopnje DDV na 22 odstotkov za sladke in energijske pijače, predviden je tudi dvig trošarin na alkoholne pijače z nekoliko ugodnejšo obravnavo za male pivovarje. Ob tem se vzpostavlja sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji Finančni upravi RS. Pri tem bo veljalo nekaj izjem.
Gospodarski krog, ki združuje glavna gospodarska združenja, je sveženj označil za nesistemski, necelovit in nedomišljen. Delodajalci so pozvali k celovitim spremembam za razbremenitev gospodarstva.
Uskladitev svežnja predlogov davčnih sprememb bo tako za socialne partnerje, ki so socialni dialog po skoraj letu dni premora obudili šele junija, velik izziv. Pogoj za vnovičen zagon ESS je bil dogovor o doslednemu spoštovanju pravil o delovanju ESS. Vlada glede na podpisano deklaracijo ne sme sprejemati ali predlagati sprejetja predpisov z ekonomskih in socialnih področij brez predhodne vsebinske obravnave na ESS.
