Ljudje, ki so odgovorni za podnebno krizo, so odsotni, je v nagovoru najvišjim predstavnikom držav na podnebni konferenci ZN (COP29) v Bakuju dejal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in okrcal voditelje bogatejših držav, ki se niso udeležili dogodka. Po oceni nastopajočih trenutna okoljska prizadevanja spodkopavajo tudi vojni konflikti.
Po Lukašenkovih navedbah trenutno podnebno krizo zaostrujejo vojni konflikti po vsem svetu. “Ljudje, ki so odgovorni za to, so odsotni,” je bil kritičen.
Omenil je vojne na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in na jugu Jemna. “Na svetu je več kot 50 konfliktov, ki močno vplivajo na podnebje,” je dejal.
Med manjkajočimi voditelji je še posebej izpostavil francoskega predsednika Emmanuela Macrona in spomnil na dejstvo, da je bil prelomni dogovor o nadaljevanju prizadevanj za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija sklenjen prav v Parizu leta 2015.
Ko gre za globalno segrevanje in izpolnjevanja ciljev, pa se Belorusija po njegovih besedah nima česa sramovati. Kot je izpostavil, država izpolnjuje vse svoje podnebne obveznosti.
Da vojne, ki trenutno potekajo po svetu, spodkopavajo okoljska prizadevanja, je navzočim na vrhu voditeljev dejal tudi poljski predsednik Andrzej Duda. “Ruska agresija proti Ukrajini je pokazala, da oboroženi spopadi povzročijo tudi resno okoljsko škodo in onesnaženje. Zato morajo biti naši ukrepi celoviti,” je dejal po poročanju poljske tiskovne agencije PAP.
Pred tem se je Duda udeležil uradne dobrodošlice, ki so jo za voditelje držav pripravili gostitelji konference. V okviru tega je potekalo tudi skupinsko fotografiranje zbranih predsednikov vlad in držav. Ker Duda ni želel biti na isti fotografiji skupaj z Lukašenkom, ki velja za trdnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, je po neuradnih informacijah PAP fotografiranje zamudil.
Britanski premier Keir Starmer, eden od pomembnejših voditeljev, prisotnih na podnebnem vrhu v Bakuju, pa je napovedal, da si bo Združeno kraljestvo prizadevalo do leta 2035 zmanjšati svoje emisije za 81 odstotkov glede na raven iz leta 1990.
Posodobljeni podnebni cilji, ki jih morajo države predložiti v prihodnjem letu, naj bi po njegovih besedah pokazali britansko “vodilno vlogo pri podnebnem izzivu”.
Premierka Barbadosa Mia Mottley pa je v nagovoru voditeljem ponovila poziv k uvedbi davkov na fosilna goriva, letalstvo in ladijski promet. Kot je ocenila, bi lahko na tak način zbrali na stotine milijard dolarjev za podnebne ukrepe.
V Bakuju v dveh dneh pričakujejo več kot 75 voditeljev, vendar se voditelji nekaterih najmočnejših svetovnih gospodarstev in tudi največjih onesnaževalk odpovedali udeležbo na letošnjem vrhu. Med voditelji iz skupine gospodarsko najmočnejših držav G20, ki prispevajo okoli 80 odstotkov emisij toplogrednih plinov, so udeležbo med drugim odpovedali Joe Biden, Xi Jinping, Narendra Modi in Emmanuel Macron.
