Letošnja glavna sezona na turističnih kmetijah na splošno dobra (tema)

V Združenju turističnih kmetij Slovenije ocenjujejo, da je bila letošnja sezona obiska na turističnih kmetijah na splošno dobra, razen na območjih, ki so jih prizadele ujme. V Sloveniji je okoli tisoč nosilcev turistične dopolnilne dejavnosti na kmetijah, od tega okoli 40 na Koroškem. Povsod nudijo raznovrstno kulinarično in doživljajsko ponudbo.

Obisk turističnih kmetij se zelo približuje številkam iz leta 2019. Še naprej se povečuje obisk tujih gostov, na nekaterih kmetijah pa beležijo tudi več obiska gostov iz Slovenije, kot ga je bilo v preteklosti. To je povezano tudi z dveletnim obdobjem epidemije, ko so bili na kmetijah samo slovenski gostje in ko je veliko gostov tudi prvič spoznalo te kmetije, zdaj pa se vračajo, je za STA povedala svetovalka za turizem na kmetijah Renata Kosi.

V regijah, ki jih je poleti prizadela ujma, je bil obisk avgusta precej manjši, kot bi bil sicer. So se pa sčasoma gostje začeli vračati, pravijo na koroških turističnih kmetijah, ki so jih nekatere v organizaciji Združenja turističnih kmetij Slovenije minuli teden obiskali nekateri novinarji.

“Ljudje iščejo mir na kmetijah, sprostitev in stik z naravo. V ospredju je skrb za zdravje, kmetije pa ponudbo dopolnjujejo z različnimi doživetji, pri čemer izhajajo iz svoje tradicije, avtentičnosti. Ponujajo način življenja na kmetiji, kakšne domače obrti, kulinarična doživetja,” je ponudbo opisala Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in Združenja turističnih kmetij Slovenije.

V Sloveniji je okoli tisoč nosilcev dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji, oblik te dejavnosti pa je po njenih besedah več, okoli 1300. To pomeni, da ima kakšen nosilec po dve ali tri oblike turizma na kmetiji. Med te oblike sodijo na primer ponudba nastanitev v sobah, izletniška kmetija, vinotoč, prostor za kampiranje in podobno.

Število nosilcev te dopolnilne dejavnosti se povečuje. “Letna rast je okoli sedemodstotna. Še vedno je torej interes za priglasitev dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji. To vendarle predstavlja neko dodano vrednost na kmetiji, ljudje imajo zmogljivosti, Slovenija kot destinacija pa je zelo zanimiva,” je povedala Kosi.

Med tujimi turisti, ki obiščejo turistične kmetije po Sloveniji, prevladujejo Evropejci, največ jih prihaja iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije in držav Beneluksa. Glavna sezona za obisk turističnih kmetij je poleti, se pa ta sezona v zadnjih letih tudi že daljša.

Da se nekateri tuji gosti zelo radi in stalno vračajo na iste turistične kmetije, med drugim kaže podatek Irme Hartman Javornik z ekološko-turistične kmetije Lešnik nad Slovenj Gradcem. Tam so pred dnevi gostili gosta iz Münchna, ki je bil letos pri njih že 50. leto. “Prizadevamo si ohranjati naravno in kulturno dediščino in veliko gostov, ki se k nam že dolgo vračajo, to ceni, tega smo najbolj veseli,” je povedala Hartman Javornik.

Med drugim imajo na kmetiji prek 300 let staro in okoli 45 metrov visoko lipo, ki je zaščitena, prav tako je zaščitena bližnja bodika. H kulturni dediščini na tej kmetiji sodi skoraj sto let star kozolec, enako stari so svinjaki, imajo tudi kaščo, prešo in mlin ter star vodnjak, ki je simbol kmetije, kjer je bila do 2. svetovne vojne tudi gostilna. Gostom med drugim ponujajo sobo nad čebelnjakom za apiterapije in spanje na kozolcu.

Turizem na kmetiji je sestavni del slovenske turistične ponudbe, poudarja Kosi. Glede na tradicijo je največ turističnih kmetij v savinjski regiji, na Goriškem in v podravski regiji. Med območja, kjer ni veliko turizma na kmetijah, a potencial za to je, pa sodijo Kočevsko, Zasavje, deloma Dolenjska in Notranjska, je dodala.

Kmetije, ki imajo turizem kot dopolnilno dejavnost, imajo sicer nekaj omejitev. Omejene so s številom sedežev, kar pomeni, da lahko v danem trenutku sprejmejo največ 60 gostov, na prenočitev lahko sprejmejo največ 30 gostov, prav toliko jih je lahko največ tudi na prostoru za kampiranje. “Omejitve so smiselne, saj gre za butično ponudbo,” je poudarila Kosi.

Ob obisku Koroške je kot posebnost koroških turističnih kmetij izpostavila medsebojno povezanost. Nosilci se namreč od leta 2009 redno srečujejo na mesečnih krožkih, kjer izmenjujejo izkušnje, spoznavajo ponudbo drug drugega in goste tudi usmerjajo drug k drugemu. Na Koroškem je največ turističnih kmetij na območju Mežiške doline in v okolici Slovenj Gradca.

Kosi ocenjuje, da je turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetiji zahtevna in si jo moraš želeti opravljati, ker imaš opravka z ljudmi. “To mora biti želja in interes vseh članov družine. Gost, ki pride na kmetijo, se mora počutiti dobrodošlega,” je poudarila.

Tudi pri delu na kmetiji Klančnik v Podklancu v občini Dravograd sodeluje vsa osemčlanska družina. Ena od posebnosti turistične ponudbe te kmetije, ki nima nastanitev za goste, ima pa drugo raznoliko ponudbo, je organizirana vožnja z vlakcem od kmetije do zagrajene obore, v kateri se na 40 hektarjih pase okoli 60 damjakov in 40 muflonov. Na kmetiji se med drugim ukvarjajo s predelavo mesa in mleka. Mesa precej prodajo doma, z mlečnimi izdelki pa med drugim zalagajo okoliške šole, vrtce in druge zavode.

Back to top button