Gospodinjstva iz najvišjega dohodkovnega razreda so leta 2022 razpolagala s 3,4-kratnikom razpoložljivega dohodka gospodinjstev iz najnižjega razreda, kar je malenkost več kot v letu 2021. Najrevnejša gospodinjstva so pričakovano največji delež izdatkov namenila za hrano, pijačo in stanovanja, so sporočili iz statističnega urada.
Gospodinjstva petega dohodkovnega kvintilnega razreda, torej dohodkovno najbogatejša petina gospodinjstev, je leta 2022 prihranila 37,9 odstotka dohodka, s katerim je razpolagala.
Na drugi strani se je dohodkovno najrevnejša petina gospodinjstev zadolževala po 38-odstotni stopnji. Zadolževala so se tudi gospodinjstva drugega dohodkovnega razreda, in sicer po nekaj manj kot 12-odstotni stopnji, so ta teden ob objavi podatkov o porazdelitvenih računih sektorja gospodinjstev za leto 2022 navedli statistiki.
Porazdelitveni računi sektorja gospodinjstev merijo neenakosti v dohodku, potrošnji, varčevanju in premoženju med posameznimi skupinami gospodinjstev, so pojasnili na državnem statističnem uradu.
Gospodinjstva preostalih dveh dohodkovnih kvintilnih razredov so ustvarila prihranke. Stopnji varčevanja pri teh dveh razredih sta bili 3,7 oz. 17,9 odstotka.
Gospodinjstva iz najvišjega dohodkovnega razreda so leta 2022 razpolagala s 3,4-kratnikom dohodka petine iz najnižjega razreda. To je malenkost več kot v letu 2021 (3,3-kratnik).
Pri dohodkovno najrevnejši petini gospodinjstev je dejanska končna potrošnja znašala 83 odstotkov povprečja, dohodkovno najbogatejša petina pa je povprečje presegla za 15 odstotkov.
Neenakost v potrošnji med najvišjim in najnižjim dohodkovnim razredom je bila v letih 2021 in 2022 zelo podobna, ugotavljajo statistiki. Do manjše prerazdelitve v potrošnji je prišlo le iz drugega v tretji kvintilni razred, s čimer se je slednji uvrstil tik nad povprečje za vsa gospodinjstva.
Z vidika strukture izdatkov so dohodkovno najrevnejša gospodinjstva pričakovano več namenila za hrano, pijačo in stanovanje. Prav tako so velik del skupnih izdatkov namenila za komunikacije, primerjalno večji delež kot gospodinjstva iz višjih dohodkovnih razredov.
Opazno večje deleže izdatkov za nenujne potrebe, kot so npr. izdatki za kulturo in šport ter izdatki za restavracije in hotele, so imela gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih. Pričakovano so največ tovrstnih izdatkov imela gospodinjstva z najvišjim razpoložljivim dohodkom.
V primerjavi z državami, za katere je imel statistični urad podatke zadnjih let, je imela Slovenija nekoliko enakomernejšo porazdelitev pri prilagojenem razpoložljivem dohodku.
