
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in Slovenski državni holding (SDH) sta v okviru Tedna preprečevanja korupcije danes na Bledu pripravila hibridni dogodek Integriteta v gospodarstvu. Govorniki so opozorili, da je v Sloveniji prevelik razkorak med predpisi in normami ter prakso. Ta razkorak pa je mogoče zmanjšati le s skupnimi močmi.
V središču razprave so bili izzivi in rešitve za krepitev integritete v poslovnem okolju. Kot je izpostavil predsednik uprave SDH Žiga Debeljak, je integriteta temelj dolgoročno uspešnih podjetij in uspešnega gospodarstva. S krepitvijo integritete se zmanjša tveganje za korupcijo in druga neetična ravnanja, kar je pomembno za zdrav gospodarski razvoj in konkurenčnost gospodarstva.
SDH je v zadnjem obdobju sprejel številne ukrepe, da bi okrepil integriteto v družbah s kapitalsko naložbo države, sta povedala Debeljak in član uprave SDH Janez Tomšič. SDH tako stalno nadgrajuje kodeks korporativnega upravljanja ter priporočila in pričakovanja. Organizira tudi izobraževanja za poslovodstva podjetij in člane strokovnih služb ter nadzornih svetov.
Eden takšnih dogodkov je bil tudi danes na Bledu, pri čemer je bil Debeljak vesel rekordne udeležbe, ki priča o tem, da gre za pomembno temo. Prav trdna zavezanost vodstva podjetij k integriteti pa je ključna, saj dejanja odločevalcev signalizirajo vrednote podjetja zaposlenim.
Tomšič je izpostavil, da je vizija SDH, da vse družbe v njihovem portfelju poslujejo z najvišjo stopnjo integritete in skladnosti, zato spodbujajo etično ravnanje, transparentnost in odgovornost ter s tem prispevajo k trajnostnemu razvoju in zaupanju svojih deležnikov in širše javnosti.
Se pa pri tem v SDH srečujejo z različnimi izzivi, od vprašanja posledic za kršitelje, prek naknadne presoje odločitev organa vodenja ali nadzora do obravnave zunanjih prijav nepravilnosti, ki so v več kot 80 odstotkih anonimne. Ob tem velja, da SDH nima preiskovalnih pooblastil, sodni postopki ob zaznanih kršitvah pa so dolgi.
Kot je zagotovil Tomšič, bo SDH temu področju še naprej namenjal veliko pozornost. Ključno pa bo, da se zmanjša vrzel med zapisanim in prakso, kar je možno zgolj s sodelovanjem različnih akterjev.
Enako je izpostavil predsednik KPK Robert Šumi, ki si želi, da bi Slovenija storila korak naprej in bi se družba poenotila, da je integriteta res pomembna. Tako pa je v Sloveniji razkorak med tem, kar je normirano, in tem, kar se dogaja v praksi, prevelik. Dejansko pa integriteta postane konkurenčna prednost šele, ko postane standard v praksi.
“Če bi bilo v naši družbi več prevzemanja odgovornosti, bi bilo tudi zaupanje boljše, ker pa je nekako obveljalo, da smo v družbi kar nekako pasivni glede tega, na drugi strani pa interesne skupine ščitijo svoje ljudi, je rezultat jasen in napredka ni,” je opozoril. Ob tem je dodal, da so bolj razvite države pred nami prav v odnosu do ravnanja z družbenim premoženjem.
Na današnjo konferenco so povabili predstavnike strokovnih, gospodarskih in interesnih organizacij, ki lahko pripomorejo h krepitvi integritete tudi v zasebnem sektorju, integriteta namreč rojeva zaupanje in vodi k ustvarjanju bolj konkurenčnega in uspešnejšega poslovnega okolja.
Članica častnega razsodišča Združenja Manager Andrijana Bergant je ocenila, da se na načelni ravni vsi v poslovnem okolju strinjajo, da je integriteta pomembna dimenzija poslovanja in del poslovne odličnosti, težava pa je aplikacija načel v praksi. Prvi izziv je že pri razumevanju tega, kaj je integritetno, saj v praksi zadeve niso črne ali bele. Po drugi strani pa tisti, ki namenoma delujejo neetično in morda na tem celo gradijo svojo konkurenčnost, niso deležni negativnih posledic.
Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović je kot ključen izziv izpostavila izogibanje prevzemanju odgovornosti, pri čemer ima potem tudi nadzorni svet težavo odpoklicati takšnega direktorja.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah pa je opozorila, da gospodarstvo pesti množica predpisov, ki jih je vse več in več. Zato pogosto prihaja do iskanja obvodov, namesto da bi se v zakonodaji spremenilo tisto, kar ne deluje in ne daje pravih rezultatov.