Koroška je v okviru razpoložljivih sredstev določila za 25,8 milijona evrov projektnih predlogov, ki so vključeni v dogovor za razvoj regije za obdobje do leta 2027. Nabor je Svet koroške regije z nekaj kritikami na račun države danes potrdili. Ob tem so se župani na seji danes večkrat dotaknili težav in izzivov popoplavne sanacije.
Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška je skupaj s koroškimi občinami za dogovor za razvoj regije pripravila projektne predloge v skupni vrednosti 25,8 milijona evrov. Od tega regija – brez upoštevanja rezerviranih sredstev za projekt PONI in inkubatorje – računa, da bo pridobila 19,8 milijona evrov evropskih in državnih sredstev. To je nekaj milijonov manj kot v prejšnjem programskem obdobju, je pa v primerjavi s prejšnjim obdobjem pri teh projektih zahtevan sofinacerski delež občin nižji.
Nabor zajema naložbe v čiščenje odpadnih voda, zmanjšanje izgub na vodovodnih sistemih, zeleno infrastrukturo v naseljih, vzpostavitev regijskega centra mobilnosti ter dve naložbi v izgradnjo državnega kolesarskega omrežja. Gre za povezavo Dravograd-Gortina in nov kolesarski most v Otiškem Vrhu, obe naložbi sta ocenjeni na 6,3 milijona evrov, upravičenec do sredstev v tem primeru pa je direkcija za infrastrukturo.
Prav to, da se iz virov za regionalni razvoj, ki jih že tako ni veliko, financirajo projekti državne infrastrukture, četudi so v regiji, je zmotilo župana Občine Prevalje Matica Tasiča. “Sredstva dajemo državi, namesto da bi bilo ravno obratno,” je bil kritičen.
A je direktor RRA Koroška Uroš Rozman pojasnil, da je direkcija sprejela odločitev, da brez evropskih sredstev v bližnji prihodnosti ne bo gradila kolesarskih povezav. “To pomeni, da bodo to edina možna sredstva, da naredimo korak naprej v izgradnji kolesarskega omrežja v regiji,” je pojasnil. Ob tem pa spomnil, da pa država v okviru sanacije ceste po Mežiški dolini tam izgrajuje tudi kolesarske poti.
Sicer pa je največ projektov iz nabora za dogovor za razvoj regije, ki gre zdaj še v nadaljnjo ocenjevanje na raven ministrstev, namenjenih zeleni infrastrukturi v devetih od 12 koroških občin. Skupno bodo, če bodo z načrti uspešne, občine za urejanje parkov, urbanih vrtov in za različne zasaditve namenile kar 9,9 milijona evrov.
Regija je pri izbiri projektov za nabor morala upoštevati nacionalno določene prioritete, navodila in merila. “Že drugo finančno perspektivo se dogaja, da se v bistvu ne posluša prioritet regije. Prioritete se v bistvu določijo na nacionalni ravni,” je glede omejitev pri določitvi ustreznih projektov za regijski razvojni dogovor pojasnil Rozman.
Da so razvojne potrebe regije bistveno večje, pa med drugim kaže danes predstavljen predlog razvojnih ukrepov, ki jih je regija podala za uvrstitev v nastajajoči program ukrepov razvojnih spodbud za lani v ujmi prizadeta območja, kot to predvideva 99. člen zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
Pričakovanja Koroške v zvezi s tem so velika, saj je podala za kar 472 milijonov evrov predlogov na področju družbenega, gospodarskega, kulturnega in okoljskega razvoja. Tomaž Kranjec z ministrstva za regionalni razvoj je Svetu koroške regije in Razvojnemu svetu regije, ki sta danes na Muti zasedala skupaj, glede na prve odzive pristojnih ministrstev na podane predloge omenil, katere ukrepe bi ministrstva lahko podprla. Hkrati pa opozoril, da bo potrebno znižati pričakovanja. Nenazadnje še ni znano, koliko sredstev bo sploh namenjenih za ta program, ki naj bi spodbujal regionalni razvoj po lanski ujmi.
Župana občin Prevalje in Črna na Koroškem Matic Tasič in Romana Lesjak sta opozorila na težave pri financiranju sanacije po ujmi v najbolj prizadetih manjših občinah, saj so nekatere sredstva iz predhodnega programa že porabile, zaradi varnosti pa z deli nadaljevali še pred potrditvijo rednih programov. “Imamo izredne likvidnostne težave,” je potarnal Tasič. Dejal je, da je aplikacija za vnašanje projektov iz rednega programa zaživela šele dva dni nazaj.
Ministrstvo za delo pa so župani pozvali k spremembam pogojev na način, da bi si občine lahko pri sanaciji tudi prihodnja leta pomagale s t.i. javnimi deli, ne le letos.
