Komisija DZ za nadzor javnih financ se je na današnji seji seznanila s poročilom o upravljanju z javnim dolgom za leto 2023. Dolg sektorja države se je v deležu BDP nadalje zniževal. Lani se je v primerjavi z letom prej znižal za 4,3 odstotne točke na 68,4 odstotka BDP ali 43,739 milijarde evrov.
Če se upošteva še likvidnostno rezervo oz. stanje enotnega zakladniškega računa države, pa se je dolg sektorja države na neto osnovi znižal pod referenčno maastrichtsko mejo pri 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je na današnji seji povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Država se je lani za potrebe financiranja proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji. “Vsega skupaj je bilo za 3,340 milijarde evrov, dolg državnega proračuna pa je konec leta 2023 znašal 39,827 milijarde evrov in se je v primerjavi z letom prej nominalno povečal za 1,982 milijarde evrov,” je dejala.
Z aktivnim upravljanjem dolga je država po njenih besedah ohranjala ustrezno visok povprečni čas vezave dolga, skoraj 10 let, in povprečno obrestno mero portfelja v višini 1,6 odstotka. Evrska tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga je lani znašala 3,56 odstotka, povprečna ročnost pa 12 let. Za obresti oz. za servisiranje dolga je država lani plačala 684 milijonov evrov oz. 1,1 odstotka BDP, kar je 0,1 odstotne točke manj kot predlani.
Dolg pravnih oseb javnega sektorja je leta 2023 znašal 3,800 milijarde evrov ali šest odstotkov BDP, kar je malenkost manj kot predlani. Lani je bilo po njenih navedbah izdanih malo poroštev, in sicer za 13 milijonov evrov, največji del je bil namenjen za makrofinančno pomoč Ukrajini. Unovčenih je bilo okoli 0,5 milijona evrov, izterjanih 0,4 milijona evrov. Stanje se je v medletni primerjavi znižalo za 428 milijonov na 4,100 milijarde evrov ali 6,4 odstotka BDP.
Slovenija v primerjavi z EU in evropskim območjem ostaja izrazito podpovprečno zadolžena država. “Za 13 odstotnih točk BDP smo nižje, kot je povprečje EU,” je povedala Jazbec in dodala, da država izkazuje visoko bonitetno oceno pri glavnih bonitetnih agencijah.
Jože Horvat iz NSi je povedal, da z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo upravljanje z javnim dolgom Slovenije lani optimalno. “Kar nas najbolj opogumlja, so ocene bonitetnih agencij, ki pomembno vplivajo na našo kreditno sposobnost,” je dejal in ocenil, da je Slovenija “v primerjavi z evrskim območjem v dobri kondiciji”. Izrazil je upanje, da bo slovensko in evropsko gospodarstvo kljub ne preveč obetavnim geopolitičnim razmeram funkcioniralo dobro. “Politika bi to morala upoštevati in gospodarstvu dati več kisika,” je še dejal.
Na opozorila Jerneja Vrtovca iz NSi, da bi morali davčno razbremeniti gospodarstvo in ljudi, je Jazbec izpostavila trenutno strukturo davkov. Slovenija je po prispevkih visoko v Evropi, po davčnem bremenu pa pod povprečjem Evrope. “Struktura davkov je takšna, da denimo na obdavčitvi dela primerjalno poberemo nadpovprečno, pri premoženju pa podpovprečno,” je spomnila.
Njegove besede, da je Hrvaška razbremenila delo, je dopolnila z navedbo, da je ta država ob tem uvedla davek na nepremičnine. “Ni skrivnost, da pripravljamo izhodišča o tem, kako spremeniti davčni miks v Sloveniji. V prihodnjem letu se bo tako videlo, kaj se da narediti in ali bomo pripravljeni na družbeni dogovor, da strukturo teh davkov spremenimo,” je dodala.
Na ugotovitev Miroslava Gregoriča iz Svobode, da je država za obresti namenila več kot namenja za znanost, raziskave in razvoj, je povedala, da je to, koliko denarja gre za nekaj, kar je manj produktivno, bolečina vsakogar, ki pripravlja proračun. Spomnila je na čase, ko je država za odplačilo obresti namenjala znaten delež proračuna in na to, da je državno zakladništvo, ki je prejelo tudi nagrado za najbolje upravljanje dolga, z optimizacijo in aktivnim pristopom prišlo do tega, da je delež obresti obvladljiv in bistveno nižji.
