Na razpravi o kmetijstvu v novih vremenskih razmerah na Ptuju, ki jo je v okviru Dneva ptujskih kmetij pripravil ptujski Zavod Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, so sodelujoči opozorili na nujnost prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, izboljšanje namakalnih sistemov in drugih tehničnih rešitev za obvladovanje vremenskih razmer.
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Andrej Rebernišek je povedal, da je cilj dogodka nadaljevati tradicijo promocije kmetijstva v mestni občini Ptuj, kjer deluje več kot 300 kmetij, ki obdelujejo približno 1200 hektarjev zemlje. “Ptuj ni le mestna občina, ampak tudi kmetijska občina. Povprečna velikost kmetije je okoli 7,8 hektarja, kar kaže na pomen kmetijstva v tem prostoru,” je povedal. Dodal je, da dogodek ni namenjen le predstavitvi kmetijstva, ampak tudi spodbujanju potrošnikov, da prepoznajo vrednost lokalno pridelane hrane.
Kmetijstvo se že dlje časa spopada z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je izpostavil Rebernišek in dodal, da je vreme tisti dejavnik, ki predstavlja največjo težavo za kmetijstvo na Ptujskem. “V zadnjih letih se skoraj vsako leto srečujemo z vsaj dvema ali tremi ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so pozebe, poplave ali neurja s točo,” je dejal in opozoril na velike vplive teh dogodkov na pridelek in finančne rezultate kmetij.
Po Reberniškovih besedah se kmetijstvo mora prilagoditi na nove razmere, pri čemer izpostavlja tehnologije, ki lahko ublažijo posledice vremenskih ekstremov. Posebej pomembni so namakalni sistemi, ki so ključni pri soočanju s sušo. Čeprav Ptuj leži ob reki Dravi, ki omogoča namakanje večjih površin, pa je trenutna pokritost namakalnih sistemov še vedno nezadostna.
Po Reberniškovih podatkih se namaka 2500 hektarjev zemlje, medtem ko bi jih lahko najmanj 30.000 do 40.000. Rebernišek je poudaril, da je potrebno poenostaviti postopke za postavitev namakalnih sistemov, hkrati pa spodbuditi kmete, da prepoznajo vrednost teh sistemov. “Napovedi kažejo, da bo suš vedno več, zato je ključno, da čim prej začnemo vlagati v namakalne sisteme,” je dodal.
Vodja sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Andreja Komel je izpostavila, da so vremenske spremembe postale stalnica, kar ima velik vpliv na količinsko in kakovostno manjše letine, s tem pa tudi na prehransko varnost. “Na ministrstvu posvečamo veliko pozornosti tej temi, saj podnebne spremembe niso zgolj enoletni pojav, ampak realnost, s katero se moramo spopadati vsako leto,” je dejala.
Pri soočanju z novimi vremenskimi razmerami ministrstvo išče rešitve, ki vključujejo širšo uporabo obstoječih mehanizmov, kot so dogovori o razvoju regij ter skladi, kot sta podnebni in vodni sklad. “Pomembno je tudi vlagati v raziskave in razvoj novih tehnologij, ki bi lahko pomagale kmetom, da se bolje prilagodijo,” je poudarila Komel. Dodala je, da je ključno tudi prenašanje znanja in usmerjanje kmetov v ukrepe, ki jih ministrstvo že izvaja, pri čemer pa je zaradi majhnosti slovenskih kmetij še posebej pomembno, da se jim pomaga.
Tako Rebernišek kot Komelova sta izpostavila problem majhnih kmetij, ki nimajo dovolj sredstev za sofinanciranje naložb v zaščitne ukrepe, kot so namakalni sistemi, rastlinjaki in protitočne mreže. Komelova je poudarila, da je podpora ministrstva za te ali podobne naložbe nujna. “Pri manjših kmetijah je ključnega pomena, da jim omogočimo čim večjo podporo, še posebej, ko gre za prehod v ekološko kmetijstvo,” je še dodala.
Predsednik Območne enote KGZS Ptuj Alojz Herga je izpostavil, da so na lokalni ravni že pripravili več predlogov za izboljšanje protipoplavne varnosti in protitočne zaščite, vendar ostaja veliko vprašanj še vedno odprtih. “Medresorska usklajevanja so še vedno težava, saj se pogosto zatakne pri birokraciji,” je opozoril.
Vsi sodelujoči na razpravi so se strinjali, da bo potrebno izboljšati tako tehnične rešitve, kot so namakalni sistemi, kot tudi prilagajanje kmetijskih praks in politike, da bodo kmetije na dolgi rok lahko ostale konkurenčne in sposobne preživeti v vse bolj zahtevnih vremenskih razmerah.
Strokovna razprava o kmetijstvu v novih vremenskih razmerah se je odvila na svetovni dan hrane.
